|
|
| |
Branje bilanc , razlaga bilanc
|
 |
Ko
enkrat razumemo kako
deluje dvostavno knjigovodstvo, si lahko
pogledamo kako zgleda bilanca stanja in izkaz
uspeha, ter kaj pomenijo posamezne postavke. Najprej
si bomo pogledali bilanco stanja in izkaz uspeha
družbe z omejeno odgovornostjo, nato pa še bilanco
stanja in izkaz uspeha samostojnega podjetnika.
>> Cenik - računovodstvo
>>
|
Kako pa računovodja izdela bilanco?
|
|
|
Končna stanja
oz. seštevke končnih stanj, ki jih ima na posameznem
kontu na dan 31.12. vpiše v posamezne rubrike
obrazca, ki se mu reče bilanca, oz. izkaz uspeha.
Postopek je preprost in ga zna opraviti tudi vsak
povprečni računalniški program.
Zakaj pa potem
bilanco izdeluje 3 mesece, od začetja januarja
do zadnjih dni marca? Zato ker so ta končna stanja
takšna, da jim še sam ne verjeme in išče napako.
Sedaj lahko
pogledamo kaj pomenijo posamezne postavke v bilanci
stanja oz. izkazu uspeha. Za primer lahko vzamemo
kar vaše podjetje in bomo zelo na hitro preverili
ali je vaš računovodski servis lansko leto oddal
pravilno bilanco. Preverilo bomo osnovne rubrike, ki
so aktualne za večino podjetij. |
 |
| |
Koliko terjamo ?
|
|
 |
Podatek bomo našli v rubriki
2. Kratkoročne poslovne
terjatve do kupcev (IV. Kratkoročne poslovne
terjatve pri sp-ju ).
Če si rubriko natančneje ogledamo vidimo, da v
to rubriki spada kar nekaj kontov. Torej vam
mora računovodja najprej pojasniti, seštevek katerih
kontov je vpisal v bilanco stanja v rubriko
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev. V večini
primerov je aktualen samo en konto in sicer konto
120 – Kratkoročne terjatve do kupcev v
državi (
120 – Kratkoročne terjatve do kupcev v državi
(sp) ). Če pa imate veliko neplačanih računov,
potem bi moral znesek vseh računov, katerim je
valuta potekla in obstaja verjetnost, da ne bodo
poravnane oz. ne bodo poravnana v celotnem znesku,
najti na konto
129 – Oslabitev vrednosti kratkoročnih
terjatev do kupcev (
129 – Oslabitev vrednosti kratkoročnih terjatev do
kupcev pri sp-ju ). Z drugimi besedami,
od neplačanih računov ne bi smeli plačati davka od
dohodkov. Naslednji korak pa je, da za znesek stanja
konta 120 - Terjatve do kupcev in konta 129 -
Oslabitev terjatev do kupca od računovodja pridobite
izpis, na katerem bo prikazan spisek računov,
katerih končna vrednost je ravno stanje na kontu 120
- Terjatve do kupcev. Prav tako pa mora obstajati
izpis za konto 129 - Oslabitev terjatev do kupcev.
In na koncu vam ostane samo še to, da preverite, ali
je izpis odprtih računov pravilen ali ne, torej ali
so bili računi, navedeni na izpisu na dan 31.12.
tudi v resnini neplačani.
Tak postopek lahko
ponovite za katerokoli postavko v bilanci. Enak je
za družbe kot za samostojne podjetnike. Pri tem si
lahko pomagate s
kontnim načrtom, kontnim okvirjem in računovodskimi
standardi. Kontni načrt je spisek vseh kontov in
si ga lahko računovodja sam izdela. Načrt, ki je
objavljen, je samo predlog, ki pa ga računovodje kar
v večini primerov tudi uporabljajo. Kontni okvir pa
predpisuje Slovenski inštutut za revizijo in vsak
računovodja ga mora upoštevati, ko odpira konte v
svojem kontnem načrtu. Torej v našem primeru bi
lahko imeli odprt tudi konto 123 za kratkoročne
terjatev do kupcev, morajo pa biti prve dve
številiki nujno 12. Če bi bile kratkoročne terjatve
na konti 132 ne bi bilo pravilno. Preberete si pa
lahko tudi vsa pravila, ki se nanašajo na terjatve.
Najdete jih v računovodskih standardih in sicer
SRS 5 - Terjatve
|
| |
Zaloge
|
|
 |
Podatke o vrednosti zalog bomo našli v rubriki
II. Zaloge
(
II. Zaloge pri sp-ju ). Ločimo pa več vrst
zalog, najpogostejši so dve in sicer zaloga
materiala in zaloga trgovskega blaga. Najdete pa jih
v rubrikah
1.Material
(
1.Surovine in material
pri sp-ju ) in
4. Trgovsko blago
(
4.Blago
pri sp-ju ). Konti pa so pri materialu
310 – Zaloge surovin in materiala v
skladišču (
310 – Zaloge surovin in materiala v skladišcu
pri sp-ju ).Pri trgovskem blagu pa je posebnost
ta, da so zaloge prikatane na treh kontih in sicer
663 – Blago v lastni prodajalni
(
663 – Blago v prodajalni
pri sp-ju ),
664 – DDV, vračunan v zalogah blaga
(
664 – DDV, vracunan v zalogah blaga
pri sp-ju ) in
669 – Vračunana razlika v cenah zalog
blaga (
669 – Vracunana razlika v cenah zalog blaga
pri sp-ju ). Razlika 663 - 664 - 669, torej
vrednost zaloge po maloprodajnih cenah - vkaluliran
davek na dodano vrednost - vkalkulirana marža pa je
ravno nabavna vrednost blaga. Obstajati pa mora tudi
izpis zaloge z naslednjimi stolpci. Pri materialu
šifra, komentar, enota mera, količina, nabavna cena
na enoto mere in cena x nabavna cena na enoto mere
in seveda skupni seštevek, enak kot na kontu 310 na
dan 31.12. Enako velja za zalogo blaga, le da moramu
tu imeti še dodatne stolpce za maloprodajno
vrednost, vkalkuliran ddv in vkalulirano razlo v
ceni. Več o zalogah pa je napisano v
SRS - 4
|
Zaključek
|
|
|
Na ta način lahko
preverite vsako postavko v svoji bilanci in tako
postanete sam svoj davčni inšpektor. Po naših
izkušnjah večina podjetnikov slepo zaupa delu
računovodje in se ob koncu leta podpišejo pod
bilanco ob tem pa pravijo, da itak ne vedo nič o
računovodstvu. Pa ne bi smelo biti tako. Dejstvo je
, da vsaka napačna postavka v bilanci stanja vpliva
na izračun davka od dohodkov. Če imamo stanje na
kontu 120 - Terjatve do kupcev previsoko, smo
plačali tudi preveč davka od dohodkov. Če pa imamo
stanje premajhno, pomeni da imamo v resnici terjatev
več, kot pa imamo stanje v bilanci, smo plačali
premajhen davek. Podobno velja za zaloge in obratno
za dolgove. Po drugi strani pa uspešni podjetniki v
vsakem trenutku vedo kolikšne imajo zaloge, kolikšne
imajo terjatve in koliko so dolžni. In napačni
podatki so zavajujoči ter vodijo do napačnih
poslovnih odločitev. Večina jih do teh podatkov
pride tako, da si sami vzpostavijo svoje evidence,
ki jim lahko zaupajo. Ampak..
zakaj ne bi to delo opravljal računovodja,
ki je zato plačan.
|
|
|
|
