Zaposleni - poslovodno računovodstvo - računovodstvo Pavliha

Računovodske informacije o stroških dela

Slovenski računovodski standardi strogo upoštevajo stroškovno naravo plač zato verjetno strogo (tudi pojmovno) ločujejo tisti del prejemkov zaposlencev, ki ni odvisen od poslovnega izida organizacij in ima stroškovno naravo, od tistega, do katerega so zaposlenci lahko upravičeni v primeru uspešnega poslovanja organizacij.

Z zaposlenci v organizaciji so povezani tudi nekateri drugi stroški, ki niso neposredno odvisni od njihovega opravljenega dela. Zato slovenski računovodski standardi uvajajo tudi do sedaj neobičajno gospodarsko kategorijo, to je stroške dela.

Pojmovno razčlenjevanje stroškov dela

SRS uvajajo v povezavi z zaposlenci nov pojem, to je zaslužek.

Zaslužki vse oblike poplačil, ki jih daje organizacija zaposlencem v zameno za njihovo službovanje in jih obravnava kot svoje stroške dela ali kot deleže v razširjenem dobičku pred predstavitvijo dobička v izkazu poslovnega izida. Z zaslužki so lahko povezane tudi nekatere dajatve, ki povezujejo stroške organizacije ali deleže zaposlencev v razširjenem dobičku. Zaslužki pripadajo zaposlencem med njihovim službovanjem ali po koncu njihovega službovanja.

Stroški dela so

Plače, ki pripadajo zaposlencem, v kosmatem znesku.
Nadomestila plač, ki skladno z zakonom, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi pripadajo zaposlencem za obdobje, ko ne delajo, v kosmatem znesku, ki bremeni organizacijo.
Dajatve v naravi, darila in nagrade zaposlencem ter zanje plačani ali njim povrnjeni zneski, ki niso v neposredni zvezi s poslovanjem.
Odpravnine, ki pripadajo zaposlencem, ko nehajo delati v organizaciji.
Dajatve, ki se dodatno obračunavajo od postavk od a) do č) in ki bremenijo izplačevalca.

Deleži v razširjenem dobičku, in ne stroški dela, so

Zneski, ki jih odvisno od razširjenega dobička prejemajo člani organov v organizaciji, ki ne prejemajo plač
Zneski, ki jih odvisno od razširjenega dobička prejemajo zaposlenci v organizaciji kot dodatek k plačam.

Stroški dela se lahko zadržujejo v vrednosti nedokončane proizvodnje in zalog proizvodov in ne vplivajo na poslovni izid obračunskega obdobja. Deleži v razširjenem dobičku skupaj z ustreznimi dajatvami zmnajšujejo dobiček obdobja.

Stroški povračil zaposlencem imajo lahko naravo stroškov plač ali pa naravo stroškov storitev.

Stroške dela sestavljajo torej

Stroški plač
- Stroški kosmatih plač za opravljeno delo,
- Stroški nadomestil plač
- Prevoz na delo in z dela, malica, darila in nagrade zaposlencem
Dajatve na podlagi plač :

Dajatve za socialno in pokojninsko zavarovanje, odvisne od kosmatih plač, ki so za organizacijo strošek poleg stroškov kosmatih plač.

Ločevati moramo še :

V obravnavanem obdobju vračunane plače.
- Te plače pogosto imenujejo tudi plače za obdobje, ker se nanašajo na poslovno obdobje, v katerem je potekal proizvajalni proces, ne glede na to, ali so bile te plače izplačane ali ne, in ne glede na to, ali so se stroški že preoblikovali v odhodke ali ne.
- Znesek je odvisen od načrtovanih postavk plač ali od načrtovane vrednosti točke, ki temelji na načrtovanem prihodku.
V obravnavanem obdobju vračunane plače, ki zmanjšujejo poslovni izid.
- Je že treba pokriti iz prihodka organizacij, kar pomeni, da so že postale odhodki
- Znesek je odvisen tudi od metod vrednotenja nedokončane proizvodnje in dokončanih proizvodov
- Znesek vračunanih plač je lahko enak, večji ali manjši od tistih plač, ki se nanašajo na prodane količine in jih pokrivajo prihodki. Enake so takrat, ko organizacija nima zalog ali pa se plače ne razmejujejo prek zalog.
V obravnavanem obdobju izplačane plače.
- Plače ki jih v kosmatem znesku prejmejo zaposlenci in so sestavijene iz prvotnih vračunanih plač.

Pri vseh teh vrstah plač ločujemo seveda še njihov načrtovani in uresničeni znesek.

Tudi pri plačah ločimo njihove stalne in spremenijive sestavine.

Stalne plače
- Se obračunavajo na podlagi mesečnega števila točk za opravljeno delo, ki ni odvisno od obsega poslovanja.
- Lahko se obračunavajo kot nadomestilo plač, ki prav tako ni odvisno od obsega tedanjega poslovanja.
Spremenijive plače
- Obračunavajo se na podlagi števila točk, ki je odvisno od obsega tedanjega poslovanja.

Določanje plač zaposlencev

Pri določanju plač mora organizacija upoštevati zakon, ki ureja področje plač. Pomemben je tudi davčni vidik, ki pogosto močneje vpliva na ureditev plač v organizaciji kot drugi vidiki.

Na področju plač je najpomembnejši predpis zakon o delovnih razmerjih. Poglavitne določbe :

zakonska opredelitev 36- do 40-umega delavnika, ki obsega dejanski delovni čas, čas odmora in čas upravičene odsotnosti z dela
Opredelitev najkrajšega letnega dopusta, ki traja štiri tedne
Vsebina pogodbe o zaposlitvi,
Zakonsko opredeljena pravica do sedmih prostih dni na leto
Zakonsko urejeni pripravništvo, poskusno delo, delovni čas, plačilo za delo (vrste plačil) osnovna plača, delovna uspešnost, dodatki za posebne delovne razmere, velikost teh dodatkov, dodatek za delovno dobo, povračila stroškov v zvezi z delom, regres za letni dopust, odpravnina ob upokojitvi, plačilo, katerega velikost ni odvisna od spola, dan, kraj in način izplačila plače, zadržanje in pobot izplačila plače, nadomestila plače in udeležba pri dobičku, letni dopusti in druge odsotnosti, izobraževanje ter disciplinska in odškodninska odgovornost.

Poleg zakona pa morajo v organizaciji upoštevati še :

Socialni sporazum oziroma dogovor o politiki plač, ki je priloga socialnega sporazuma
Kolektivno pogodbo dejavnosti
Kolektivno pogodbo organizacije ali druge akte organizacije.

Po hierarhiji nižji akti ne smejo biti v naprotju z višjimi, torej morajo biti vse rešitve v zvezi z zaposlenci v organizaciji skladne z zakonom o delovnih razmerjih.

Ponavadi se za določanje plač uporabljajo točke.

Koraki pri določanju plač bi lahko bili:

Organizacija določi skladno s svojimi dolgoročnimi cilji količino in kakovost izložkov dejavnosti, ki jo opravija.
Določi dela in opravila, ki jih je treba opraviti, da se izvede celotni poslovni proces od splošnih dejavnosti do temeljnih izvajalnih področij nalog.
Določi se zahtevnost posameznega opravila. Pri tem najpogosteje uporablja razčlenjevalno oceno del in opravil, ki upošteva
- Zahtevnost dela, od katere so odvisni stopnja šolske izobrazbe, ki jo mora imeti tisti, ki želi to delo opravljati, in leta delovnih izkušenj pri podobnih ali enakih delovnih opravilih,
- Odgovornosti (za lastno delo, delo drugih, sredstva in tako naprej),
- Napor pri delu (napor čutil in tako naprej) ter
- Razmere pri delu (delo na terenu, v jami, ob vsakem vremenu in tako naprej).
Organizacija določi obseg posameznega dela v letnem merilu.

Katera opravila se zahtevajo v obsegu, ki omogoča oblikovanje delovnega mesta in s tem zaposlitev najmanj ene osebe, in katera se zahtevajo v obsegu, ki ne omogoča oblikovanja delovnega mesta, saj zaposlenec na njem ne bi imel dela prek celega leta.
Združevanje opravil z manjšim obsegom, da zagotovimo obseg dela, ki omogoča oblikovanje delovnega mesta.

Vendar pa ni mogoče združevati katera koli delovnih opravil, temvet le tista, ki so si vsebinsko podobna in za katera so zahteve, ki so vezane na zaposlenca, enake. To so šolska izobrazba in delovne izkušnje.
Izračuna se število točk v letnem merilu.

Preglednica 6.1

Tako izračunano število točk povečamo s količnikom dodatka za delovno dobo in za leta službe; tako dobimo celotno število točk, ki jih upoštevamo pri določanju vrednosti točke.

Če primerjamo število točk na najnižje ovrednotenem delovnem mestu s številom točk na drugih delovnih mestih, dobimo količnik sestavljenosti delovnega mesta. Iz tega pa lahko izračunamo tudi povprečni količnik sestavijenosti, tako da število zaposlencev na vsakem delovnem mestu pomnožimo s količnikom zahtevnosti tistega delovnega mesta. Če seštevek tako imenovanih pogojnih zaposlencev delimo s seštevkom vseh zaposlencev, dobimo povprečni količnik zahtevnosti v organizaciji.

Katalog del, vsebuje opis del, izračun števila točk pri posameznem delu ali skupini sorodnih del ter izračun količnikov zahtevnosti dela.

Izračunu števila točk sledi določitev vrednosti točke. Vrednost točke mora zadovoljevati interese organizacije in interese zaposlencev.

Organizacija ponavadi načrtuje celotni znesek plač, to je tisti del celotnih prihodkov, ki jih lahko nameni za plače, na drugi strani pa načrtuje in izračuna vrednost točke. Vrednost točke je odvisna od celotnega zneska, ki ga lahko nameni za plače, in od števila točk.

Pri določanju načrtovanega celotnega zneska plač je treba upoštevati :

Najmanjšo plačo, ki je po kolektivni pogodbi določena za najmanj zahtevno delo

zagotovi plačo, ki so kot najmanjše določene v kolektivni pogodbi
Normalno plačo za dela, ki so za organizacijo značilna ( to niso tista dela, ki se pojavijajo povsod, denimo dela snažilke)

ustrezno nagradi zaposlence, ki imajo pri uresničevanju proizvodnje odločilno vlogo, s tem pa prepreči preveliko fluktuacijo zaposlencev;

Načrtovani poslovni izid, dejanski poslovni izid

prepreči, da bi prevelike plače povzročile organizaciji izgubo.

Načrtovano vrednost točke izračunamo :

celotni predvideni znesek plač za opravljeno delo
Načrtovana vrednost točke = ------------------------------------------------------------------------------------------
celotna predvidena količina dela, izražena v točkah

Tako sproti obračunavamo plačo vsakemu zaposlencu in jo tudi izplačujemo, ne glede na to, ali se morda zadržuje v nedokončani proizvodnji.

Oblikovanje plače pasameznega zaposlenca :

So odločilni količniki sestavljenosti dela, če le na končni stopnji izačunavamo obračunsko vrednost 1 ure enostavnega dela.
Če, nasprotno, na končni stopnji izačunavamo obračunsko vrednost 1 točke, pa moramo upoštevati število točk iz kataloga del ali, nasprotno, količnike zahtevnosti dela iz kataloga pomnožiti s številom točk za uro enostavnega dela.

Osnove, s katerimi nato opisno določimo, kaj je treba upoštevati pri ugotavljanju količine opravljenega dela pri posameznem zaposlencu, so lahko na primer

Dejanski čas njegovega dela s popravki za izpolnjevanje količinskih norm, uresničevanje načrtovane količine poslovnih učinkov, uresničevanje načrtovane vrednosti poslovnih učinkov ali posebnih časovnih zahtev pri delu;

pomnožimo opravljeni dejanski čas dela posameznega zaposlenca v obravnavanem obdobju s količnikom zahtevnosti dela in številom točk za uro enostavnega dela (ali s številom točk za uro dela) ter izrazimo količino opravljenega dela v točkah; izračun je seveda potreben za vsako vrsto dela posebej.
Normirani čas za njegovo opravljeno delo s popravki za posebne časovne zahteve pri delu

Pomnožimo opravljeni normirani čas za opravijeno delo posameznega zaposlenca v obravnavanem obdobju s količnikom zahtevnosti dela in številom točk za uro enostavnega dela (ali s številom točk za uro dela) ter izrazimo količino opravljenega dela v točkah; tudi tu je izračun potreben za vsako vrsto dela posebej.
Količina poslovnih učinkov

V točki c pomnožimo količino poslovnih učinkov v obravnavanem obdobju s številom točk, ki pripada posameznemu zaposlencu na vrednostno enoto. Seštevek vseh tako izračunanih točk pa se nanaša na količino in zahtevnost opravljenega dela.
Vrednost poslovnih učinkov.

Upoštevati pa je treba tudi kakovost in pravočasnost dela. Če je ta kakovost ob drugih nespremenjenih okoliščinah večja, mu pripada večja plača, sicer pa manjša. Kakovosti, manjši od normalne, pa morajo ustrezati količniki kakovosti dela zaposlenca, ki so manjši od 1. Enako mora obstajati kolićnik pravočasnosti. Količniki kakovosti učinka in količniki pravočasnosti učinka so lahko tudi enotni za vse vrste dela v obravnavanem obdobju in torej izražajo splošno oceno o kakovosti posledkov dela.

Pri ugotavljanju števila točk posamznega zaposlenca, je mogoče upoštevati še gospodarnost pri delu. Večji gospodarnosti pri delu v zvezi z izbrano osnovo pripada količnik gospodarnosti, ki je večji od 1, manjši gospodarnosti pri delu pa količnik gospodarnosti, ki je manjši od 1. Prvotni izračun količine opravijenega dela je seveda treba popraviti le pri tistih zaposlencih, ki imajo vpliv na gospodarnost, in sicer za toliko, kolikor ga imajo

Plača se poveča še za dodatke za posebne delovne razmere, opredeljene v zakonu o delovnih razmerjih oziroma v kolektivnih pogodbah. Gre za dodatek za nočno delo, nadurno delo, deljen delovni čas in tako naprej.

Nadomestilo je kosmati zaslužek zaposlenca, do katerega je upravičen za obdobje, v katerem zaradi bolezni, letnega dopusta ali drugih upravičenih razlogov ne dela. Nadomestila plač, ki gredo v breme tretjih oseb, niso stroški organizacije, zato ne sodijo med stroške plač oziroma dela.

Vpliv spremembe obračunanega obsega dela na plače

Celotni znesek točkse lahko spremeni

Ob spremembi števila zaposlencev ali dejansko opravljenega dela;

Če na primer organizacija zaposli novega zaposlenca na katerem je predvideno tako ali drugačno število točk ne glede na obseg proizvodnje, obseg prodaje ali poslovni izid se nujno zmanjša siceršnja vrednost točke.

Delo novega zaposlenca, ki vodi do spremenjenega števila točk, v nekem obdobju seveda lahko poveča uspešnost organizacije in s tem tudi celotni znesek plač.

Zato ni rečeno, da nastop novega zaposlenca neizogibno zmanjša dotedanjo vrednost točke; lahko jo celo poveča
Ob spremembi načina točkovanja, to je merjenja opravljenega dela.

Isti obseg dela je po spremembi načina točkovanja izražen z drugačnim številom točk.

Oboje po svoje vpliva na delitev plač, ki so sicer v celotnem znesku že znane.

Obračunane plače se lahko razlikujejo od načrtovanih :

Če je bil dejanski izid drugačen od načrtovanega
Če je bilo dejansko število točk drugačno od načrtovanih

Računovodske informacije o vplivu spremembe razmerij na obseg plače

Razmerje med najmanjšo in največjo plačo določajo organizacije v svojih pravilnikih. Iz različnih vzrokov (zaradi premajhnih plač za najmanj zahtevna dela ali premajhnih plač za najbolj zahtevna dela oziroma zaradi kakšnih drugih vzrokov) se organizacija lahko odloči, da bo spremenila razmerje med najbolj in najmanj zahtevnim delom in s tem tudi med vsemi deli.

To lahko napravi po načinu dodatnega točkovanja.

Dodatne Točke (X), ki jih prišteje k dotedanjim točkam vsakega delovnega mesta, izračunamo tako, da rešimo enačbo (maks + X): (min + X) = a : 1; dobimo

X= (maks-(a-min)) : (a-1)

X - število točk, ki ga prištejemo vsakemu delovnemu mestu in tako dobimo novo razmerje glede na najmanj zahtevno delovno mesto

a - novo želeno razmerje

maks - dosedanja vrednost najbolj zahtevnega delovnega mesta, izražena v točkah

min - dosedanja vrednost najmanj zahtevnega delovnega mesta, izražena v točkah

Primer

Pri spremenjenem razmerju se zmeraj spremeni tudi število točk. Zato je treba pri istem obsegu plač (celotnem znesku) na novo preračunati vrednost točke, ki je lahko večja ali manjša od prejšnje, odvisno od tega, ali smo razmerje povečali ali zmanjšali.

Pri zmanjšanem razmerju dobijo tisti, ki imajo manjše plače, več kot pri starem razmerju, in sicer na račun tistih, ki imajo večje. Pri povečanju razmerij je nasprotno.

Zmanjševanje plač, ne glede na to, za katero kategorijo zaposlencev v organizaciji gre, pa je izredno nezaželen ukrep. Zato je treba imeti takrat, kadar se razmerje spreminja, večji obseg zneska za plače, tako da se vsaj nominalna plača nikomur ne zmanjša.

Računovodske informacije za odločitve o zaposlovanju

Pojmovno razčlenjevanje zaposlovanja

Kadar govorimo o zaposlovanju, ne mislimo samo na sprejemanje novih zaposlencev organizacije, temveč tudi na obseg dela, ki ga opravijajo sedanji zaposlenci. Zato med odločitve o zaposlovanju ne spadajo samo odločitve o povečanju števila zaposlencev, temveč tudi na primer odločitve o nadurnem, nočnem ali nedeljskem delu pa tudi o zmanjšanju števila zaposlencev.

Z novimi naložbami v opredmetena osnovna sredstva so povezane spremembe pri zaposlencih.

Zanima nas, kakšne računovodske informacije so potrebne, da bi lahko presodili uspešnost odločitev o

Dodatnem zaposlovanju ob sedanjih osnovnih sredstvih,
Dodatnem delovnem času sedanjih zaposlencev ob sedanjih osnovnih sredstvih
Spodbudi za večji učinek zaposlencev ob sedanjih osnovnih sredstvih
Zmanjšanju števila zaposlencev.

Računovodske informacije za odločanje o dodatnem zaposlovanju ob sedanjih osnovnih sredstvih

Kadar zmogijivosti v organizaciji niso povsem izrabljene, razmere na trgu pa omočajo večji obseg poslovanja, je koristno premisliti, kako uspešna bi bila uvedba nove izmene.

Sodilo za odločanje o uvedbi nove izmene :

Dodatni prihodki od dodatnih zaposlencev > dodatni odhodki za dodatne zaposlence

Velikokrat dodatni prihodki niso le zmnožek dodatnih količin in prodajnih cen, ker se lahko prodajne cene z večjo proizvedeno količino spremenijo.

Tudi dodatni odhodki za dodatne zaposlence preprost zmnožek dodatnih količin poslovnih učinkov z doslej znano lastno ceno količinske enote. Tudi ni rečeno, da kot dodatni odhodki prihajajo v poštev le cenovno izraženi dodatni potroški prvin.

Marsikaj je odvisno od tega, ali želimo preučiti vpliv vključitve novih zaposlencev

Na dobiček, s katerim bi sicer morali računati v organizaciji;
- Med dodatnimi odhodki treba upoštevati tudi dodatne plače, ki pripadajo novim zaposlencem
- Zaradi uvedbe nove izmene se bodo sorazmerno povečali neposredni stroški materiala, razen če je zaradi nakupa večjih količin mogoče računati z manjšimi nabavnimi cenami. Upoštevajo se zmnožki, zmanjšani za prihranke zaradi manjših cen in količin materiala.
- Posredni stroški bodo zaradi uvedbe nove izmene prav tako porasli, čeprav ne nujno sorazmerno.
- Povečajo stalni, zlasti omejeno stalni stroški (elektrika za razsvetljavo)
- V predračunu je treba povsem zanemariti tiste stroške, ki se zaradi uvedbe nove izmene v ničemer ne bodo spremenili.
  
  Stroškov dodatne izmene torej nikakor ni mogoče utemeljevati kot zmnožek lastnih cen pri starem obsegu poslovanja z ustreznimi količinskimi enotami poslovnih učinkov v novi izmeni.
  
  Predračuna uspešnosti uvedbe novih zaposlencev se lahko razlikuje, če ga sestavljamo za krajši ali za daljši čas.
  - Za krajši čas se bodo med dodatnimi stroški pojavljali na primer tudi stroškii za strokovno izpopolnjevanje novih zaposlencev
  - Manjšo količino poslovnih učinkov, kot je normalna pri že izurjenih zaposlencih
Na poslovni izid, potem ko je tudi pri novem številu zaposlencev se zmeraj zagotovijen povprečen strošek dela na pogojnega zaposlenca.
- V predračunu ne smemo upoštevati zgolj dodatnih plač, ki pripadajo novim zaposlencem, temveč povprečno plačo na pogojnega delavca, pomnoženo s številom dodatnih pogojnih zaposlencev.

Ko je sprejeta odločitev o uvedbi nove izmene, je koristno spremijati njeno izvajanje

Treba je za isto obdobje, za katero je bil sestavijen predračun, sestaviti tudi obračun in to na istihb podlagah
Dobro bi bilo posebej označiti odmike, ki so nastali zaradi spremembe načrtovanih postavk plač, in odmike, ki so nastali zaradi spremembe načrtovane vrednosti točke pri obračunavanju plač.

Zgled 6C.

Računovodske informacije za odločanje o dodatnem delovnem času sedanjih zaposlencev ob sedanjih osnovnih sredstvih

Če namerava organizacija povečati izrabo sedanjih zmogljivosti z uvedbo nadurnega (nočnega, nedeljskega) dela, in ne s povečanjem števila zaposlencev, je temeljno sodilo za odločitev:

Dodatni prihodki od nadurnega dela > dodatni odhodki za nadurno delo

Zaposlencem pripadajo večje plače, kadar delajo prek normalnega delovnega časa.

Ali je takšno delo vredno uvesti, saj je, vsaj kar zadeva plače, dražje :

Predračun uspešnosti uvedbe nadurnega (nočnega, nedeljskega) dela je torej lahko precej podoben predračunu uspešnosti uvedbe nove izmene

Potreba po uvedbi nadurnega (nočnega, nedeljskega) dela je navadno kratkoročne narave. Če se obseg poslovanja trajno poveča, se zmeraj lahko vprašamo, ali ne bi bilo bolje sprejeti nekaj novih zaposlencev

Izhodiščno sodilo za odločitev o povečanju števila zaposlencev je:

Dodatni dobiček iz dela novih zaposlencev > dodatni dobiček iz dela dosedanjih zaposlencev

Če bi se obe različici pri enakem obsegu dodatnega poslovanja razlikovali le v odhodkih, bi lahko sodilo za odločitev v prid sprejemanju novih zaposlencev poenostavili takole:

Dodatni odhodki za nove zaposlence < dodatni odhodki za nadurno delo desedanjih zaposlencev

Na splošno so vračunane plače pri nadurnem delu zaradi dodatkov večje kot pri rednem delu. Iz tega pa že sledi prednost novega zaposlovanja. Vendar števila zaposlencev ni mogoče tako hitro zmanjšati kot povečati. Novi zaposlenci povzročajo dodatne stroške strokovnega usposabljanja in morda večji izmet. Za nove zaposlence je potrebno zagovotvitr nadomestila.

Zgled 6C.

Računovodske informacije za odločanje o spodbujanju zaposlencev k doseganju večjih učinkov s sedanjimi osnovnimi sredstvi

Kdaj je vredno povečati intenzivnost dela sedanjih zaposlencev v naprotju s povečanjem zaposlenih ?

Temeljno sodilo za odločitev je preprosto:

Dodatni prihodki od intenzivnejgega dela > dodatni odhodki za intenzivnejše delo

Dodatni prihodki v tem primeru izhajajo iz večjega obsega poslovanja v istem času.

Med dodatne odhodke spadajo razlike v stroških materiala in tudi razlike v plačah in pripadajočem delu dajatev. Zanemariti pa je mogoče tiste stroške, ki se zaradi proučevanega predloga ne spremenijo.

Če so plače obračunane glede na norme, je mogoče spodbujati zaposlence tudi z občutno progresivno lestvico.

Predračun uspešnosti pri spodbujanju intenzivnosti dela je po obliki lahko precej podoben že prikazanemu predračunu uspešnosti uvedbe nove izmene.

Pojavi se vprašanje izgub zaradi pomanjkijivosti pri delu, odsotnosti z dela, poškodb pri delu in podobnega.

Organizaciji se splačajo ukrepi za preprečevanje takšnih izgub sodilu, in sicer:

Dodatni prihodki od preprečenih izgub v delovnem času > dodatni odhodki za preprečene izgube v delovnem času

zgled 6D.

Računovodske informacije za odločanje o začasnem zmanjšanju števila zaposlencev

V katerem primeru naj organizacija zmanjša število zaposlencev če se začasno zmanjša obseg proizvodnje daleč pod tisto mejo, ko bi še bilo mogoče pokrivati tamkajšnje stalne stroške.

Ali naj organizacija zadrži strokovne delavce v tem obratu kljub izgubi in čaka na boljše razmere ali naj zmanjša število zaposlencev in obrat zapre?

Če organizacijo zapustijo strokovni delavci, jih najbrž ne bo mogla pridobiti prav hitro
Če bi obrat povsem prenehal proizvajati, bi ostali stroški amortizacija, zavarovalne premije, nekateri stroški vzdrževanja

Kdaj torej zmanjšati število zaposlencev ob predvideni začasni opustitvi proizvajanja in kdaj jih obdržati ob zelo majhnem obsegu proizvodnje?

Prispevek za kritje ( to je razlika med prihodki in spremenljivimi stroški prodanih proizvodov)
<
razlika med stalnimi odhodki ob nadaljevanju poslovanja in stalnimi dohodki ob prenehanju poslovanja

Če je izguba ob nadaljevanju poslovanja večja, to je, če prispevek za kritje (razlika med prihodki in spremenljivimi stroški prodanih proizvodov) ne pokriva razlike v večjih stalnih odhodkih, je vredno ustaviti proizvajanje in zmanjšati število zaposlencev, v nasprotnem primeru pa ne.

Če prodajna cena ne pokriva niti spremenijivih stroškov proizvoda, pa je seveda treba proizvajanje takoj ustaviti.

Računovodske informacije o uspešnosti dela in uspešnosti zaposlencev

Temeljni kazalnik, ki pokaže koliko je bilo delo uspešno, je tehnična proizvodnost dela. Pri tem primerjamo količino poslovnih učinkov s številom zaposlencev. Vendar to ni računovodski kazalnik.

Računovodski kazalnik je dohodkovnost dela, dobimo ga tako, da dohodek preračunamo na zaposlenca.

Dohodkovnost dela = dohodek / vloženo delo

Dohodek pomeni po slovenskih računovodskih standardih na novo ustvarjeno vrednost in se deli :

Zaposlencem s plačami in deleži v dobičku
Kreditorjem z obrestmi in drugimi nadomestili
Lastnikom z dividendami in drugimi vrstami nadomestil
Organizaciji z oblikovanjem rezerv in zadržanim čistim dobičkom
Državi z davki.

Če ima organizacija izgubo, se dohodek ugotovi tako, da se seštevek dobička, stroškov za plače, vračunanih obresti in vračunanih dajatev zmanjša za izgubo.

Vloženo delo je vedno povezano z zaposlenci. Običjano ga merimo kar s porabljenim delovnim časom.

Ni mogoče enačiti opravljenih dejanskih ur dela s celotnim razpoložljivim delovnim časom.

Glede na obračun plač je treba ločevati:

Opravljeni delovni čas (dejanske ure dela), za katerega pripada zaposlencu plača v organizaciji;
Neopravljeni delovni čas, za katerega pripada zaposlencu nadomestilo plače (za čas dopusta, delavnih praznikov in drugih plačanih izostankov);
Neopravljeni delovni čas, za katerega pripada zaposlencu nadomestilo plače zunaj organizacije (za čas porodniškega dopusta, vojaških vaj in tako naprej) ali mu sploh ne pripada nobeno nadomestilo plače (za neopravičene izostanke).

Pri izkazovanju in ocenjevanju poslovnih izidov pa praviloma upoštevamo število zaposlencev, in ne dejanskih ur dela. Upoštevati mormao povprečno dejansko stanje zaposlencev v celotnem obdobju.

Zato je realneje, de izhajamo iz opravljenega delovnega časa. Torej moramo povprečno število zaposlencev izračunati iz celotnega opravljenega delovnega časa, deljenega z normalnim delovnim časom posameznega zaposlenca.

Ti kazalniki so v slovenskih računovodskih standardih uvrkeni med temeljne kazalnike dohodkovnosti in so:

- Stopnja udeležbe zaposlencev v dohodku

Čiste plače(brez dajatev) in dugi deleži zaposlencev / dobiček, stroški plač, vračunane obresti in vračunane dajatve – izguba

- Povprečna mesčna kosmata plača, povečana za kosmate deleže zaposlencev v dobičku

Mesečne vračunane kosmate paleče in drugi kosmati deleži zaposlencev v dobičku / povprečno število zaposlencev

- Povprečna mesečna čista plača, povečana za čiste deleže zaposlencev v dobičku

Mesečne vračunane čiste plače in drugi deleži zaposlencev v dobičku(brez dajatev in plač) / poveprečno število zaposlencev

Katere podatke uporabiti za izračun kazalnikov uspešnosti glede na organizacijo in glede na zaposlence ter iz katerih virov, prikazujemo z zgledom.

formulex formule

RAČUNOVODSTVO - RAČUNOVODSKI SERVIS

Računovodske informacije za odločanje o zaposlencih in delu (za odločitve o zaposlencih)

Vrste odločitev o zaposlencih