Medletne bilance in ostali računovodski obračuni so
bistvenega pomena za vaš uspeh, saj je možno pravilne
poslovne odločitve sprejemati le na podlagi točnih in
ažurnih informacij
|
Naloga računovodstva v podjetju je
zagotavljanje številnih, predvsem
vrednostnih informacij o gospodarski
enoti, uporabljivih za poslovne
odločitve.
Vzpostavljeno je kot finančno
računovodstvo, stroškovno
računovodstvo, poslovodno
računovodstvo pa tudi kot državno
računovodstvo.Torej računovodstvo
zajema na eni strani tehnike za
zajemanje podatkov, na drugi strani
pa preoblikuje podatke v informacije
za odločanje.
Od
računovodstva se zahteva da tistim,
ki si prizadevajo za uspešnost
organizacije pomaga sprejemati
poslovne odločitvem, po drugi strani
pa ugotavlja kakšno je gospodarsko
in finančno stanje v organizaciji,
ter kakšen so možnosti razvoja
organizacije.
Računovodenje je jezik v katerem
prenašamo informacije tistim, ki se
zanje zanimajo. Ustrezne informacije
mora zagotoviti ob najmanjših možnih
stroških. Koristi od informacij pa
morajo biti večje od stroškov za
njihovo zbiranje.
|
|
|
Poslovodno računovodstvo
je usmerjeno k oblikovanju
informacij, ki se uporabljajo
pri poslovnih odločitvah.
Računovodske informacije so
tiste, ki zadevajo vrednostno
izražene poslovne dogodke.
Ločimo notranje in zunanje
poslovne dogodke. Prvi se
zgodijo znotraj organizacije,
drugi pa med dvema
organizacijama. Tako ločimo
računovodstvo na finančno in
stroškovno računovodstvo.
Finančno spremlja poslovne
dogodke organizacije z drugimi
partnerji ( terjatve,
obveznosti, denar), stroškovno
računovodstvo pa poslovne
dogodke znotraj organizacije
(osnovna sredstva, materil,
stroškovni nosilci, stroškovna
mesta).
Organizacija ima tri sestavne
dele in sicer : izvajanje,
odločanje in informiranje.
Izvajalni del se kaže predvsem v
temeljnih poslovnih funkcijah (
nabava, proizvodnja, prodaja
itd) Za sprejemanje
odločitev pa so potrebne
informacije. Da bi pridobili
informacije, moramo podatke
zapisovati v knjigovodstvu,
izdelati predračune o
prihodnosti, napovedi, plani (
računovodsko predračunavanje),
nadzirati (računovodsko
nadziranje) in analizirati
(računovodsko analiziranje)
Poslovodno računovodstvo ni
tretja veja računovodstva,
ampak je tisti del celotnega
računovodstva, ki je usmerjeno k
oblikovanju informacij za
odločanje.
Tako finančno kot stroškovno
računovodstvo pozna knjigovodsko
listino iz katere se
generira določen računovodski
obračun. Obstaja knjigovodstvo,
računovodski predračuni, nadzor
in analiza. Končni rezultat
finančnega računovodstvo je
bilanca stanja in uspeha,
rezultat stroškovno
računovodstvo pa npr. različne
kalkulacije in podobno. Pri
poslovodnem računodstvu pa
ne poznamo knjigovodskih listin,
ampak izhajamo iz potrebe po
določeni informaciji. Torej
je potrebno opredeliti o čem
bomo odločali, nato pa
definiramo katere informacije
potrebujemo za sprejemanje teh
odločitev. Informacije lahko
pridobivamo v računovodstvu,
lahko pa tudi izven
računovodstva.
Poslovodno računovodstvo je
sestavljeno iz dveh delov :
del v katerem se oblikujejo
predračunske informacije in del
v katerem se oblikujejo
obračunske informacije potrebne
za odločanje.
Odločitve se sprejemajo tudi
po posameznih funkcijah,
zato se tudi poslovnodno
računovodstvo deli po
poslovnih funkcijah. Tako
poznamo računovodske informacije
za sprejemanje kadrovskih,
nabavnih, prodajnih odločitev.
Poznamo pa tudi informacije za
sprejamanje odločitev povezanih
s poslovnim izidom in
poslovnoizidnimi tokovi.
|
Na začetek
|
|
|
Vzemimo za primer podjetje, ki
se ukvarja s prodajo
avtomobilov, poleg tega pa ima
tudi servis. Kakšne
informacije potrebuje
poslovodja, da bi uspešno vodil
servis? Potrebuje informacije o tem,
kako so izrabljene zmogljivosti
servisa. Ker so serviserju
plačani za 8 ur dnevno ne glede
ne to, kakšne učinke so dosegli,
želi poslovodja poročilo o
dejansko opravljenih urah za
popravila in za koliko ur so
dobili plačilo. Koliko je bilo porabljeno
materiala, koliko strojnih ur in
koliko dela serviserjev je bilo
porabljeno za posamezno
popravilo. Kateri od serviserjev
je bolj učinkovit, kateri
porablja več materiala kot je
potrebno. Spremljati želi tudi
kakovost dela, ki se kaže v
okvarah po opravljenem
popravilu. Želi tudi informacije o dobičku
v servisu in dobičku pri
posameznih dejavnosti znotraj
servisa. Tako lahko sprejme
odločitve o tem katere cene je
treba znižati oz. zvišati, za
katera dela bi bilo ceneje
najeti drugo podjetje. Za
dejavnosti pri katerih dosega
največji dobiček bo tako naročil
reklamo. Torej poslovodja mora imeti
informacije s katerimi bo
odločal o :
-
prodajni ceni
-
sestavi dejavnosti :
opravljal bo več tiste
dejavnosti pri kateri dosega
večji dobiček
-
razširitvah zmogljivosti (
prostori in število
mehanikov)
-
najemanju zunanjih
izvajalcev za nekatera
opravila
-
povečanju učinkovitosti in
kakovosti dela
-
uvajanju novih dejavnosti
Za takšne odločitve so potrebne
računovodske in neračunovodske
informacije. V podjetju morajo
imeti zelo dober informacijski
sistem, predvsem stroškovno
računovodstvo, če želimo da bodo
informacije na voljo vsak mesec
oz. teden. |
Na začetek
|
|
|
Poslovodno računovodstvo
pripravlja enkratne informacije,
ne pa standardnih kot jih
pripravlja finančno
računovodstvo (bilanca).
Glede na raven odločanja so
informacije bolj ali manj
zgoščene. Za strateško odločanje
so zelo pomembne neračunovodske
informacije, za nižje ravni pa
zadoščajo le računovodske
informacije. Kakovost
poslovodnega računovodstva je
odvisna od kakovosti
računovodstva nasploh.
Dejavniki ki določajo kakovostvo
računovodstvo :
-
Pomoč za strateške
odločitve :
Računovodstvo ne sme biti
samo zapisovalec dogodkov in
poročevalec o njih, ampak
mora biti sposobno
pripravljati poročila za
strateško načrtovanje,
spremljanje uresničenih
strateških ciljev, sprotno
prilagajanje možnostim in
revidiranje uresničenega.
Cilji organizacije se zato
ne morejo sprejemati brez
računovodje, pa ne zato da
bi računovodja odločal,
ampak da ve, kakšni so cilji
organizacije.
-
Komuniciranje brez vrzeli
: Poročila morajo
vsebovati informacije, ne pa
podatkov. Poročila morajo
biti po vsebini in obliki
prilagojena odločevalcem, ki
nimajo računovodskega
znanja. Tisti ki zbira
informacije za uvrstitev v
poročilo vpliva na
odločitve.
-
Opredlitev vrste
odločitev : Prave
informacije je treba dati
pravi osebi v pravem času.
Zato mora računovodstvo
predvideti, do katerih
odločitev utegne priti in
katere informacije bodo
potrebne. Predvidevanje je
laže, če odločitve razdelimo
v dve skupini :
-
odločitve v zvezi z
naložbami in odločitev o
vpeljevanju novih
dejavnosti
-
odločitve o vrednotenju
sedanjega stanja (
obdržati obstoječo
proizvodnjo, obstoječi
trg)
-
Izbira denarno in
nedenarno izraženih meril za
merjenje dosežkov
-
Ločevanje gospodarskih in
poslovodkih dosežkov :
Poslovodjem lahko pripišemo
samo tiste uspehe, ki so
resnično posledica njihovh
prizadevanj.
-
Dajanje le pomembnih
informacij : Tisti ki
predloži računovodsko
poročilo tudi izbere
pomembne informacije. S
povdarjanjem enih informacij
in izpuščanjem drugih,
vpliva na odločanje.
|
Na začetek
|
|
|
Stroka si v definiciji ni
enotna. Zasledimo ga že v 15.
stoletju v državnih upravah pri
nadziranju pritokov v državne
blagajne.
Obstaja evropska in ameriška
različica razlage kontrolinga.
Razlika je v organiziranosti
dejavnosti v organizaciji. Pri
ameriški različici je težišče na
nalogah ki sodijo v
računovodstvo, zato je kontrolor
kar računovodja.
Kontroling se v Evropi pojavi v
70-ih letih v Nemčiji, ko sta se
združila namška in nizozemska
jeklarska družba. V novo
organizacijsko strukturo so na
predlog ameriškega svetovalnega
podjetja vpeljali kontroling in
kontrolorja, ki je opravljal
vlogo usklajevalca. Drugod po
evropi se je vloga kontrolerja
razvila v času naftne krize, ko
so morale organizacije korenito
racionalizirati poslovanje.
Kaj je kontroling torej ni jasno
niti stroki. Povedno enostavno
se oddelek kontrolinga v bistu
ukvarja s poslovodnim
računovodstvom. |
Na začetek
|
|
|
Postopki, ki se uporabljajo v
poslovodnem računovodstvu še
danes, so bili razviti med leti
1880 do 1925. Namen postopkov je
bilo ugotavljati dobičkonosnost
posameznih proizvodov. Kasneje
pa je postala potreba po
predstavljanju računovodskih
izkazov odločujoča pri razvoju
računovodstva.
Posledica čezdalje večja
konkurenčne tekme pa so :
-
Proizvajanje just in time
-
Kakovost
-
Različnost proizvodov in
manjši krog koristnosti
-
Rast raznovrstnih
organizacij
-
Računalniško podprto vodenje
proizvajanja
-
Razvoj informacijskih
tehnologij
-
Opustitev državnega urejanja
v nekaterih storitvenih
dejavnostih
|
Na začetek
formulex
formule
|
|