RAČUNOVODSTVO - RAČUNOVODSKI SERVIS

Računovodske informacije za potrebe nadziranja poslovanja po mestih odgovornosti

Kaj so mesta odgovornosti

Bistvenega pomena je tudi način vodenja organizacij. Hierarhična organiziranost, katere značilnost je sprejemanje vseh odločitev na najvišji ravni, je s stališča učinkovitih poslovnih odločitev zlasti pri velikih organizacijah neustrezna. Odločanje iz središča zaradi velikosti skoraj ni več mogoče, ker vodstvo ne more ukvarjati z vsakdanjimi dogodki in sprejemati vsakdanjih odločitev. Zato mora odgovornost za vsakdanje poslovne odločitve in vsakdanji nadzor prenesti na nižje poslovodstvo. Proces je znan kot decenaraliziranje, organizacijske enote, ki se oblikujejo v ta namen, pa kot mesta odgovornosti.

Stopnja decentralizacije in kot posledica stopnja prenosa pooblastil na nižje ravni je različna, odvisna je od tehnologije, okolja, velikosti organizacije in drugega, pa tudi od volje vodstva, koliko pooblastil želi prenesti na nižje organizacijske ravni. Zato poznamo tako različne vrste mest odgovornosti. Razlikujejo se prav po stopnji decenaralizacije odgovornosti.

Organizacijski ustroj je posledica procesov delitve in povezovanja delov organizacije. Delitev zadeva oblikovanje nižjih, manjših, podrejenih enot v večjih, povezovanje pa se nanaša na ponovno povezovanje razdeljenih delov v kar najpopolnejšo celoto. Mesta odgovornosti so predvsem instrument, s katerim vodstvo organizacije preverja uspešnost in učunkovitost poslovanja nižjih enot. Torej je glavni namen njihovega oblikovanja zmanjševanje stroškov in doseganje večje uspešnosti organizacije kot celote.

Organizacija mora biti razdeljena tako, da pripadajo vsak del nekemu mestu odgovornosti. Mesto odgovornosti je obenem mesto odločanja. Vsako mesto odgovomosti sme imeti le enega odgovornega poslovodjo. Majhna organizacija je lahko celo eno samo mesto odgovornosti, v velikih organizacijah pa je lahko več mest odgovornosti

Meste odgovornosti omogočajo vodstvu organizacije, da se ukvarja s strategijo, ker se poslovodje na nižjih ravneh odločanja se oredotočajo na sprejemanje vsakdanjih poslovnih odločitev. Tako se doseže dvojna korist: prvič, vodstvo organizacije se razbremeni vsakdanjih opravkov, in drugič, vsakdanje probleme rešujejo tisti, ki jih tudi najbolj poznajo.

Mesto odgovornosti je del organizacije, ki

• Ima enega odgovornega poslovodnika

• Opravlja eno ali več konkretnih nalog s številčno opredeljenimi cilji

• Ima potrebna sredstva, v okviru katerih je razmeroma samostojno.

Prednosti in pomanjkljivosti mest odgovornosti

Bistvene prednosti prenašanja odgovornosti na nižje enote navaja:

• Manjše enote olajšajo nadzor

• Odločitve sprejemajo poslovodniki za enote, za katere so odgovorni, saj najbolje poznajo probleme

• Odločitve se sprejemajo hitreje

• Prepreči se obremenitev vodstva s preveč informacijami o vsakdanjih vprašanjih poslovanja

• Prizadevnost in zadovoljstvo poslovodij z delom je večja, saj dejansko sodelujejo pri poslovodenju organizacije.

• Nižji odgovorni poslovodniki lahko pridobijo sposobnost poslovodenja in postanejo kandidati za vodstvo organizacije

• Strateški položaj organizacije s samostojnimi enotami je močnejši

• Razvija se tekmovalni duh

• Vodstvo se lahko osredotoča na strateško načrtovanje in sprejemanje dolgoročnih poslovnih odločitev

• Oživlja se izmenjavanje informacij na nižji ravni

• Zmanjšujejo se posredni stroški, predvsem tisti, ki zadevajo osrednje skupne službe

Neugodne posledice in omejitve

• Usklajevanje med posameznimi deli organizacije je zahtevnejše

• Posamezni deli med seboj tekmujejo za sredstva

• Poslovodje nižjih enot lahko delujejo bolj v prid svojim interesom, kot pa splošnim interesom organizacije

• Večja samostojnost delov organizacije utegne povečati potrebo po dodatnih strokovnjakih kar povečuje stroške

• Prevelika decenaralizacija otežuje nadzor kakovosti

• Notranja tekmovalnost med deli organizacije lahko postane nezdrava

Negativne pojave je možno odpraviti ali kar najbolj zmanjšati z jasno opredeljenimi razmerji med mesti odgovornosti v organizaciji ter s postavitvijo ustrezne informacijske in nadzome ureditve

Pogoji za oblikovanje mest odgovornosti

Pogoji ki morajo biti izpolnjeni za oblikovanje mest odgovornosti :

• Neodvisnost operacij. Sorazmerna neodvisnost se mora izraziti v tem, da so dosežki mesta odgovornosti odvisni od odločitev njegovega poslovodnika in da odločitve poslovodnikov drugih mest nanje ne vplivajo.

• Specitlizirano znanje. Poslovodnik namreč laže obvladuje dele organizacije, če poslujejo na podlagi istovrstnega specitliziranega znanja; ni pa verjetno, da bo uspešno vodil več delov, katerih operacije temeljijo na raznovrstnem specitliziranem znanju.

• Obseg posla : Na mestu odgovornosti se lahko opravlja le toliko operacij, kolikor jih poslovodnik obvlada. Če ima opraviti s preveč odločitvami, je treba del odgovornosti prenesti navzdol, kar pomeni, oblikoveči podrejena mesta odgovornosti.

Ko so v organizaciji izpolnjeni pogoji za oblikovanje mest odgovornost se je treba vprašati :

• Kakšna stopnja samostojnosti bo dana posameznim mestom odgovornosti ? Odvisno je od tega kako je mogoče presojati dosežke teh mest

• Kako preprečiti za celotno organizacijo neugodne odločitve? Do tega pride kadar neko mesto poveča svoje ugodnosti na račun drugega, in takrat, kadar se odločitve posameznega mesta presojajo le z njegovega stališča, ne pa tudi s stališča celotne organizacije. Treba je postaviti nadzorne mehanizme

• Katere storitve se bodo še naprej opravljale centralizirano, torej za vsa mesta odgovornosti,  in katere razsredinjeno? Decenaralizacija lahko povzroča nepotrebne dodatne stroške, predvsem zato, ker se nekatere storitve po nepotrebnem podvajajo.

• Kako določati transferne cene? Transferne cene pogosto omogočajo neupravičeno prelivanje dobička iz ene enote v drugo

Vrste mest odgovornosti

Slovenski računovodski standardi opredeljujejo: "Mesto odgovornosti v stopenjskem organizacijskem ustroju je mesto, na katerem obstaja nosilec odgovomosti za tamkajšnje stroške, prihodke poslovni izid ali donosnost. Nosilec odgovornosti na nadrejenem mestu odgovornosti in nosilci odgovornosti na njemu podrejenih mestih odgovornosti so soodgovorni."

Poznamo pa :

• Stroškovno (odhodkovno) mesto odgovornosti. Poslovodja odloča in je odgovoren v okviru svojih pooblastil samo v zvezi z načrtovanimi stroški oziroma odhodki.

  • Servisno mesto.

    • Vnaprej jim je priznan določen obseg stroškov za opravljanje storitev.

    • Poslovodja mora skrbeti za najboljše možne storitve znotraj priznanih stroškov

  • Standardno stroškovno mesto odgovornosti.

    • Oblikuje na proizvajalnem področju nalog, če je mogoče ugotavljati stroške, za katere je odgovoren poslovodnik tega mesta.

    • Ta mora skrbeti, da ne preseže standardnih stroškov na enoto učinka.

    • Mednje ne spadajo stroški, ki sicer zadevajo mesto, vendar so odločitve o njihovi velikosti sprejete drugje.

    • Dosežki mesta ali dosežki poslovodnika mesta se presojajo z odmiki

• Prihodkovno mesto odgovornosti.

  • Poslovodja odloča in je odgovoren v okviru svojih pooblastil samo v zvezi z načrtovanimi prihodki.

  • Oblikovati ga je mogče na primer prodajni oddelek organizacije ali drug njen del, ki je odgovoren za prodajo.

  • Poglavitna pristojnost poslovodnika takega mesta je sprejemati odločitve o prodaji.

  • Poslovodja prihodkovnega mesta lahko odloča o tistih stroških, ki neposredno vplivajo na velikost prodaje ali prihodkov od prodaje.

  • Sodilo za prihodkovno mesto je posebni prispevek za kritje, ki ga ugotovimo kot razliko med uresničenimi obvladijivimi prihodki in standardnimi stroški za te prihodke. in tudi nevrednostno izražena sodila; mednje spadajo delež proizvodov na trgu, prodaja s čakalno dobo in tako naprej.

• Dobičkovno mesto odgovornosti.

  • Poslovodja odloča in je odgovoren v okviru svojih pooblastil v zvezi z načrtovanimi stroški (odhodki) in prihodki oziroma z načrtovanim dobičkom.

  • Mogoče oblikoveči sorazmerno samostojne enote v organizaciji..ločeni obrati, trgovine in tako naprej.

  • Samostojno odločajo o dejavnikih, ki vplivajo na prodajo, in o tistih, ki vplivajo na stroške.

  • Uspešnost poslovodje je merljiva z razmerjem med obvladljivimi stroški in obvladIjivimi prihodki, skratka z dobičkom, ki ga je mogoče nadzirati.

  • Med stroške ali prihodke ni mogoče všteveči obresti in drugih stroškov ali prihodkov od finanenih naložb, saj poslovodja tega mesta ni pristojen za odločitve o tem

  • Lahko se pojavijajo tudi navzkrižna stanja v organizaciji npr. v organizacijah imajo ponavadi eno samo nakupno službo, to pa pomeni, da o tem, po kakšnih cenah kupovati, odločajo drugi

• Naložbeno mesto odgovornosti.

  • Poslovodja odloča in je odgovoren v okviru svojih pooblastil ne samo v zvezi z načrtovanimi stroški (odhodki) in prihodki oziroma v zvezi z načrtovanim dobičkom, temveč tudi vzvezi z načrtovano dobičkonosnostjo.

  • Poslovodja je odgovoren tudi za količino uporabljenih sredstev v proizvajalnem procesu

  • Položaj naložbenega mesta imajo ponavadi večje enote v organizaciji ali pa kar celotna organizacija v povezanem sestavu več organizacij.

  • Merilo je preostali (rezidualni) dobiček, ki ga dobimo tako da od obvladijivega dobička odštejemo stroške kapitala.

Pri dosežkih mest odgovornosti lahko presojamo:

• Uspeh posameznika - poslovodje : upoštevamo le tiste gospodarske kategorije, ki jih neposredno nadzira

• Dosežke mesta odgovornosti kot gospodarske enote : upoštevamo vse gospodarske kategorije, ki zadevajo mesto, ne glede na to, kdo je odgovoren za njihovo velikost.

Nadzorna ureditev na mestih odgovornosti

Splošno o procesu nadziranja

Nadziranje stroškovnega mesta odgovornosti

Da bi dosegli uspešno in učinkovito delovanje stroškovnega mesta, moramo postaviti ustrezne nadzorne mehanizme. Pri tem so zelo pomembna sodila, s katerimi lahko ugotavljamo, ali je bilo poslovanje mest skladno s pričakovanji ali ne. Za oblikovanje takšnih sodil je treba uporabiti standardne stroške.

Razčenjevanje odmikov in ukrepanje pa ni mogoče, če poznamo le stroške v celoti. Zato je treba stroške razdeliti tako, da bomo lahko ugotavljali delne odmike najprej po vrstah stroškov, nato pa še po vzrokih za nastanek odmikov.

Razčlenitev odmikov med uresničenimi in standardnimi neposrednimi stroški dela in neposrednimi stroški materiala

Odmik pri neposrednih stroških je lahko posledica spremenjene cene prvine poslovnega procesa ali posledica njenega spremenjenega potroška.

Zato odmike ugotavljamo tako, da upoštevamo vpliv odmikov pri cenah in vpliv odmikov pri potroških.

Odmiki pri neposrednih stroških dela

Neposredni stroški dela sodijo med tiste stroške, pri katerih je treba upoštevati načelo gibljivega predračunavanja. Zato moramo, preden izračunavamo odmike, načrtovane stroške prilagoditi dejanskemu obsegu dejavnosti.

Nato izračunamo pri neposrednih stroških dela

= uresničeni neposredni stroški dela - standardni (načrtovani) neposredni stroški dela

Ker je standardni strošek za delo rezultat dveh dejavnikov (standardne cene in standardnega potroška), je treba odmik razčleniti

• Na odmik, ki je posledica spremenjene urne postavke neposrednega dela, to je cene enote

• Na odmik, ki je posledica spremenjene učinkovitosti dela, to je spremenjenega potroška dela.

Odmik zaradi spremenjene urne postavke neposrednega dela =

= (uresničena urna postavka — standardna urna postavka) x uresničene ure dela

Odmik zaradi spremenjene učinkovitosti dela =

= (uresničene ure dela — standardne ure dela za uresničeno proizvodnjo) x standardna urna postavka

Celotni odmik pri neposrednih stroških dela =

=odmik zaradi spremenjene urne postavke neposrednega dela + odmik zaradi spremenjene učinkovitosti dela

Odmiki pri neposrednih stroških materiala

Neposredni stroški materiala so glede na to, kako se odzivajo na spremenjeni obseg dejavnosti (proizvodnje), enaki kot neposredni stroški dela. Tako je treba upoštevati načelo gibljivega predračunavanja.

Celotni odmik pri neposrednih stroških materiala

= uresničeni neposredni stroški materiala — standardni neposredni stroški materiala

Odmik razčlenimo dva dela, in sicer na del, ki je posledica spremenjenih cen materiala in na del, ki je posledica spremenjene porabljene količine.

Predposatvimo, da je bil kupljeni material tudi porabijen in ni v zalogi, drugače ne moremo sočasno ugotavljati odmikov zaradi cene in odmikov zaradi porabe. Razlike v cenah, torej cenovne odmike, lahko ugotavljamo ob nabavi, odmike v potroških pa med porabo.

Celotni odmik pri neposrednih stroških materiala je posledica:

• Spremenjenih cen materiala:

= (uresničene cene — standardne cene) x uresničena poraba materiala ( potrošek )

• Spremenjene porabljene količine materiala:

= (uresničena poraba neposrednega materiala — standardna poraba neposrednega materiala za uresničeno proizvodnjo) x standardne cene

Odmik pri neposrednih stroških materiala =

odmik zaradi spremenjenih cen materiala + odmik zaradi spremenjene porabijene količine materiala

Kadar je kupljena količina večja od porabljene in se zato povečjo zaloge, sproti izračunavamo le odmike zaradi spremenjenih cen. Pri tem upoštevamo kupljeno količino, ne porabljene. Tako ugotavljamo razlike v cenah pravočasno, in ne šele takrat, ko količine porabljamo. S tem je ravnateljstvu dana podlaga za ukrepanje takoj, ko se pojavi neugoden nakup. Seveda pa za količine v zalogi ni mogoče izračunavati celotnega odmika.

Ali so odmiki lahko vodilo za popravljalne dejavnosti?

Dejstva, ki jih morajo poznati tisti, ki sprejemajo popravijalne ukrepe, da ti ne bi imeli negativnih posledic.

• Standardne velikosti gospodarskih kategorij so tiste, ki jih je v prihodnosti mogoče doseči kot povprečne. To ne pomeni, na primer pri standardnih cenah, da bodo vse cene enake. Pomeni le, da bodo povprečne cene enake standardnim

• Ali so ugodni ali neugodni odmiki za organizacijo resnično ugodni ali neugodni, je naslednje vprašanje. Odmiki kažejo npr. ali so uresničeni stroški večji ali manjši od načrtovanih, ne pa tudi tega, ali so odmiki za organizacijo dobri ali slabi

  Odmik pri nabavi materiala je lahko za organizacijo resnično ugoden le, če ji je uspelo dobiti material enake kakovosti in v predvidenih rokih po nižjih cenah. Če pa je material cenejši :

  • Ker je slabše kvalitete, bomo imeli gotove proizvode slabše kakovosti, večji odpadek

  • Če je cena nižaj zaradi večje nabavljene količine, bomo imeli večje dodatne stroške skladiščenja in financiranja

• Čigavi ukrepi povzročajo odmike?

  • Nepredvideni dogodki  : Splošno povišanje cen, za katero ni vzrokov znotraj organizacije;

  • Nasprotovanja med oddelki : Previsoke cene, ki so posledica nepravočasno kupljenega materiala. Material pa ni bil pravočasno kupijen zato, ker je dal vodja proizvodnje nakupni službi pred začetkom proizvajanja nalog za nakup premajhne količine materiala.

Vloga računovodje pri nadziranju je, da pokaže, v katerih postavkah načrt, izražen v standardnih sroških, ni bil dosežen.

Razčlenitev odmikov pri posrednih stroških

Vse posredne stroške organizacije lahko razdelimo na spremenljive posredne stroške in stalne posredne stroške.

• Spremenijivi posredni stroški :

  • Povezani so z neko dejavnostjo v organizaciji in se spreminjajo z njenim obsegom.

  • Standardizacija je odvisno od tega, od česa je odvisna njihova velikost. To pokažemo s podlago za njihovo razporejanje

  • Lahko jih razporejamo na stroškovne nosilce s pomočjo kalkulacije na podlagi akrivnosti.

• Stalni posredni stroški so stroški

  • Ostanejo v obračunskem obdobju enaki ne glede na obseg dejavnosti

  • Za določeno obdobje (mesec, leto) jih najprej predvidimo v absolutnem znesku, nato pa ponavadi preračunamo na enoto načrtovanega obsega dejavnosti.

  • S spremenjenim obsegom se ne spremenijo načrtovani stalni posredni stroški

  • V kalkulacijo stroškov končnega stroškovnega nosilca jih vključimo s pomajo količnika

    načrtovani stalni posredni stroški
    =---------------------------------------------------------------------------
    obseg dejavnosti

  • Obseg dejavnosti : pojem je odvisen od podlage, na kateri razporejamo posredne stroške na stroškovne nosilce.

    Lahko so to vrednostno izražene gospodarske kategorije (na primer neposredni stroški dela, vsi neposredni stroški in tako naprej) ali pa druge (na primer ure neposrednega dela in tako naprej).

Razčlenitev odmikov posrednih stroškov stroškovnega mesta.

Najprej razčlenimo celotni odmik na štiri dele :

• Odmik pri spremenijivih posrednih stroških zaradi njihove spremenjene velikosti.

• Odmik pri spremenijivih posrednih stroških zaradi spremenjene učinkovitosti osnove, ki je uporabljena za njihovo standardizacijo.

• Odmik pri stalnih posrednih stroških zaradi njihove spremenjene velikosti

• Odmik pri stalnih posrednih stroških zaradi spremenjenega obsega dejavnosti

Spremenjeni obseg dejavnosti vpliva na spremenijive posredne stroške drugače kot na stalne posredne stroške. Zato se tudi odmiki ugotavljajo različno.

Odmiki pri spremenljivih posrednih stroških

Odmik pri spremenljivih posrednih stroških razčlenimo na

• Odmik uresničenih spremenijivih posrednih stroškov od standardnih (predračunski odmik)

  Odmik pri uresničenih spremenljivih posrednih stroških = uresničeni spremenljivi posredni stroški - standardni spremenljivi posredni stroški

  Standardni spremenijivi posredni stroški = standardni količnik pri enoti dejavnosti x uresničeni obseg dejavnosti

• Odmik zaradi spremenjene velikosti osnove (učinkovitostni odmik).

  Odmik zaradi spremenjene velikosti osnove = (uresničeni obseg dejavnosti - standardni obseg dejavnosti) x standardni količnik pri spremenijivih posrednih stroških

• Celotni odmik pri spremenijivih posrednih stroških = odmik pri uresničenih spremenljivih posrednih stroških + odmik zaradi spremenjene velikosti osnove

  Odmik je neugoden, če so uresničeni spremenljivi posredni stroški večlji od standardnih.

   

Odmiki pri stalnih posrednih stroških

Pri stalnih posrednih stroških imamo dvoje vrst odmikov:

• Odmik uresničenih stalnih posrednih stroškov od načrtovanih (predračunski odmik)

  Odmik stalnih posrednih stroškov = uresničeni stalni posredni stroški - načrtovani stalni posredni stroški

• Odmik načrtovanih stalnih posrednih stroškov od standardnih zaradi spremenjenega obsega dejavnosti (dejavnostni odmik)

  Odmik zaradi spremenjenega obsega dejavnosti = načrtovani stalni posredni stroški - načrtovani stalni posredni stroški, prilagojeni uresničenemu obsegu dejavnosti

Standardne stalne posredne stroške, prilagojene uresničenemu obsegu dejavnosti, izračunamo na podlagi standardnega količnika na uresničeni obseg dejavnosti.

Če je uresničena dejavnost manjša od načrtovane, ne bomo pokrili vseh stalnih posrednih stroškov s količino proizvodov, predvidenih za prodajo.

Celotni odmik pri stalnih posrednih stroških je seštevek obeh odmikov. Torej:

Celotni odmik pri stalnih posrednih stroških = predračunski odmik (odmik pri stalnih posrednih stroških) + dejavnostni odmik (odmik zaradi obsega dejavnosti)

Spremenjena dejavnost ne vpliva na velikost stalnih posrednih stroškov, in to je tudi eden izmed vzrokov, da za nadziranje posrednih stroškov ponavadi upoštevamo le tele delne odmike:

• Odmik dejanskih spremenijivih posrednih stroškov,

• Odmik zaradi spremenjene velikosti osnove spremenljivih posrednih stroškov in

• Odmik stalnih posrednih stroškov od standardnih

Dejavniki ki so značilni le za stalne posredne stroške:

• Preudarno nastali stalni posredni stroški :

  • Stroški za propagando, raziskovalno dejavnost in drugo

  • Mogoče jih je obvladovati in spreminjati v letu dni.

• Nujni stalni posredni stroški :

  • Ni jih mogoče odpraviti v kratkem času.

  • Velikost teh stroškov je težko nadzirati.

  • Ugotavljanje odmikov med načrtovanimi in doseženimi ni posebno pomembno, zato je nadzor bolj usmerjen v :

    • Izvirne odločitve, katerih posledica so nujni stalni posredni stroški.

    • Način, kako so bile sprejete odločitve uresničene.

  • Odmiki so lahko posledica enega ali vseh naštetih vzrokov:

    • Nepredvideni dogodki ob nakupu sredstev

    • Načrt dejavnosti, predviden ob nakupu, ni ustrezno uresničen : nismo na primer usposabljali zaposlencev pri strojih, to pa povzroča večje odpadke materiala. Izvesti je potrebno popravljalne ukrepe

    • Napačna domneva glede dobičkonosnosti sredstva : popraviti ni več možno nič. Dobra šola pri nadaljnih odločitvah

Nadziranje prihodkovnega mesta odgovornosti

Dosežki prihodkovnega mesta vplivajo na dobiček organizacije s prihodkom na enoto, z obsegom prodaje in stroški trženja.

Dosežke mesta ocenjujemo z odmikom posebej opredeljenega prispevka za kritje, ki je je razlika med prodajno ceno in standardiziranimi spremenijivimi stroški.

Na velikost posebnega prispevka za kritje vpliva tudi obseg prodaje, zato se v njem zrcali tako povišanje (znižanje) cen kot tudi povečanje (zmanjšanje) obsega te prodaje.

Kako ugotovimo posebni prispevek za kritje, kaže preglednica 5.5.

Ker na velikost odmika posebnega prispevka za kritje vplivajo spremenjene cene in spremenjeni obseg prodaje, ga lahko razčlenimo na dva dela :

• Odmik zaradi spremenjenih cen (cenovni odmik) in

  • Razliko med uresničeno in načrtovano ceno pomnožimo s količino dejansko prodanih proizvodov.

  • Pove, koliko je odmik pri posebnem prispevku za kritje posledica razlike med načrtovanimi in uresničenimi cenami.

• Odmik zaradi spremenjenega obsega prodaje (količinenski odmik).

  • Razliko med uresničenim in načrtovanim obsegom prodaje pomnožimo z načrtovanim posebni prispevkom za kritje na enoto.

• Vsota odmikov zaradi spremenjenih cen in zaradi spremenjenega obsega prodaje je skupni odmik.

Preglednici 5.6.

Poslovodja prihodkovnega mesta ne more vplivati na uresničene stroške, zato tudi pri ugotavljanju uresničenega posebnega prispevka za kritje upoštevajo standardni stroški.  Če bi upoštevali uresničene stroške, bi vrednotili uspešnost poslovodnika po podlagah, na velikost katerih ni mogel vplivati.

Druga sodila :

• Delež proizvodov na trgu; primerjava med načrtovanim deležem in uresničenim pokaže, kako se spreminja razmerje do tekmecev;

• Prodaja s čakalno dobo : Ugotavljamo, ali so dogovorjeni roki spoštovani. Predolga čakalna doba, čeprav dogovorjena, povzroči izgubo trga

Nadziranje naložbenega mesta odgovornosti

Opredelitev sodila uspešnosti naložbenega mesta odgovornosti

Poslovodnik naložbenega mesta odgovornosti je odgovoren ne samo za dobiček, temveč tudi za naložbene odločitve.

Sodilo mora upoštevati :

• Dobiček mesta se ne povečuje z dejanji, ki bi zmanjševala dobiček organizacije kot celote (na primer z nakupom zunaj, če je cena nižja od prenosnih /transfernih/ cen, in tako naprej);

• Dobiček mesta ni odvisen od odločitev drugih mest ali organizacije kot celote;

• V dobičku mesta se zrcalijo vsi dogodki, ki jih obvladuje njegov poslovodnik ali njegovi podrejeni.

Takšne lastnosti ima preostali (rezidualni) dobiček, vendar se za presojanje dosežkov naložbenega mesta pogosteje uporablja koeficient dobičkonosnosti sredstev, ob predpostavki, da se o dobljenih posojilih in z njimi povezanih obrestih odloča na vodstva, ne pa naložbenega mesta.

Koeficient dobičkonosnosti sredstev

Koeficient dobičkonostnosti sredstev = dobiček/sredstva

Velja pa tudi naslednje :

Koef. dobičkonosnosti sredstev = koef.obračanja sredstev  x  stopnja dobičkovnosti prihodkov od prodaje

Koeficient obračanja sredstev =  prihodki od prodaje/sredstva

Stopnja dobičkovnosti prihodkov od prodaje  =    dobiček/prihodki od prodaje

Preglednica 5.9.

Koeficient dobičkonosnosti sredstev je ustrezno sodilo za dosežke mesta, njegova uporaba je pa lahko škodljiva glede na organizacijo kot celoto

Preostali (rezidualni) dobiček

Ugotovimo ga po obrazcu:

Preostali (rezidualni) dobiček = dobiček - ciljni koef.dobičkonosnosti x povprečna vrednost naložbe

Preglednica 5.10.

Za pravilno ugotovitev preostalega (rezidualnega) dobička je pomembna pravilna opredelitev obvladijivih sredstev (naložb).  Mednje je mogoče uvrstiti le tiste, o nakupu katerih je odločalo mesto, ne pa tudi tistih, ki so mu jih kakorkoli vsilili drugi.

Pri tem sta pomembni zlasti dve vprašanji:

• Ali upoštevati v sodilu tudi opremo, ki jo uporablja več naložbenih mest odgovornosti?

  Če naložbeno mesto odgovornosti uporablja pri svoji dejavnosti opremo drugih ter mu zato ni bilo treba kupiti svoje, mora ustrezni del všteti med sredstva

  Če pa oprema ni neposredno vključena v proizvajalni proces, je ne vštejemo v sodilo uspešnosti. Npr. stavba vodstva organizacije.

  Težave v zvezi z vračunavanjem opreme, ki jih uporablja več mest, so podobne težavam pri transfernih cenah posledica je lahko neugodno počutje poslovodij,

• Ali upoštevati nabavno ali neodpisano vrednost?

  Upoštevamo vsa sredstva, med temi pa tista sredstva, za katera je predvidena amortizacija, po neodpisani vrednosti.

  • Pri uporabi neodpisane vrednosti v kazalniku se dobičkonosnost in preostali (rezidualni) dobiček povečujeta iz leta v leto pri sicer enakem dobičku, saj je zaradi amortizacije vrednost osnovnih sredstev iz leta v leto manjša.

  • Pri uporabi nabavne vrednosti osnovnih sredstev je velikost kazalnikov pri enakem dobičku vso dobo koristnosti enaka.

  Upoštevati pa je treba tudi vpliv inflacije. Za realno oceno dosežkov je treba vrednost sredstev prevrednotiti ter tudi amortizacijo in sredstva prikazati po sprotnih cenah.

   

Presojanje uspešnosti naložbenega mesta odgovornosti

Za ugotavljanje vzrokov za odmike uresničenega od načrtovanega je treba celotni odmik razčleniti na odmik pri sredstvih in na odmik pri dobičku. Delne odmike, to je odmik pri sredstvih in odmik pri dobitku, lahko razstavljamo naprej

Na katere delne odmike bomo razčenili odmik pri sredstvih, je odvisno od sestave celotnih sredstev mesta in od načina pridobivanja sredstev mesta (samostojen nakup, vsiljena uporaba). Zato vodstvo glede na velikost odmikov in razmere v organizaciji kot celoti odloči o nadaljnjem razčenjevanju odmikov pri sredstvih

Kako ugotavljati odmike pri dobičku, smo spoznali v prejšnjih točkah. Prav tako kako se ugotavljajo odmiki stroškovnega in prihodkovnega mesta odgovornosti

Dobičkovno in naložbeno mesto kot mesti odgovornosti in kot gospodarski enoti

Mesta obravnavamo bodisi kot gospodarske enote bodisi kot mesta odgovornosti. Podlaga za presojanje dosežkov tako dobičkovnega kot naložbenega mesta odgovornosti je dobiček. Vendar je dobiček zaradi decenaralizacije odgovornosti za mesta odgovornosti lahko drugačen (večji ali manjši) kot za gospodarske enote.

Iz imamo tri ravni dobička. ;

• Obvladijivi dobiček je tisti, ki smo ga ugotovili tako, da smo upoštevali prihodke in stroške, ki jih obvladuje poslovodja mesta.

  • Podlaga za presojanje dosežkov poslovodnikov dobičkovnega in naložbenega mesta odgovornosti.

  • Bistvenega pomena je pravilna razmejitev prihodkov in stroškov na obvladljive in neobvladljive prihodke in stroške

  • Kadar ugotavljamo uspešnost mesta odgovornosti upoštevamo le obvladljive prihodke in obvladijive stroške.

  • Koristno je da poslovodje poznajo vse prihodke in vse stroške, povezane z mesti odgovornosti, ki jih vodijo, zato računovodstvo odgovornosti v svojih poročilih poslovodnikom mest odgovornosti posebej izkazuje obvladljive prihodke in obvladljive stroške ter posebej druge prihodke in druge stroške.

• Dobiček gospodarske enote (dobiček poslovnoizidne enote) :

  • Upoštevajo se tudi drugi prihodki in stroški, ne glede na to, kdo je odločal o njihovi velikosti.

  • Amortizacija je obvladljivi strošek.

Poenostavljene sheme stopenjskega ugotavljanja poslovnega izida