bolniška

Kdo izplačuje

Nadomestila plač izplačujejo delavcem v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja njihovi delodajalci:

Koliko dni se odbije

Odločanje

O zadržanosti od dela mora odločati imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija,

Razen : 

• razen če gre za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloča njen osebni zdravnik

• če gre za nego otroka, o kateri odloča otrokov osebni zdravnik ali v primeru iz 5. odstavka tega člena.

Kdaj povrne nadomestila - dokumentacija

Zavod povrne delodajalcem izplačana nadomestila plač po

• predložitvi zahtevka za refundacijo,

• kateremu morajo priložiti pravilno in popolno izpolnjena POTRDILA in druge obračunske dokumente.

• Hrbtno stran POTRDILA in potrdila delodajalca v

  • primeru darovanja krvi lahko nadomesti računalniško izpisana specifikacija zahtevka, ki vključuje vse podatke, zahtevane na hrbtni strani POTRDILA in v potrdilu delodajalca v primeru darovanja krvi, in je potrjena z žigom in podpisom odgovorne osebe pri delodajalcu.

• V primeru uveljavljanja refundacije za primere iz 3. točke prvega odstavka tega člena mora delodajalec na hrbtni strani POTRDILA izpolniti podatke v zadnji rubriki. 

• V primeru, ko delodajalec zahteva refundacijo nadomestila plače za dan, ko delavec prostovoljno daruje kri, je delodajalec dolžan zahtevku za refundacijo priložiti potrdilo o darovanju krvi in potrdilo delodajalca za primere darovanja krvi na posebnem obrazcu (priloga 2). Potrdilo o darovanju krvi izstavi ustanova, v kateri je delavec daroval kri.

Koliko povrne

Zavod povrne II. bruto nadomestila plače.
 

razen v primerih, ko je kot ukrep ekonomske politike s posebnim zakonom delodajalec oproščen plačila ali upravičen do povračila prispevkov za socialno varnost.
 

Darovanje krvi

Delodajalec lahko uveljavi refundacijo nadomestila plače pri Zavodu za čas, ko je delavec po ugotovitvi osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije upravičeno zadržan od dela oziroma ko ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi prostovoljnega darovanja krvi v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih.

V katerih primerih oziroma od kdaj je odločanje v pristojnosti imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije, je razvidno iz preglednice v prilogi 1.

Zavod delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plač:

• če jih ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni;

• če ni izkazano, da je delodajalec plačal delavcu iz lastnih sredstev nadomestilo plače za 120 delovnih dni v koledarskem letu v primeru začasne nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe,

• če ne izkaže, da gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 dni, in je v posameznem primeru prekinitev med in eno in drugo odsotnostjo manj kot 10 delovnih dni (recidiv);

• če v primerih začasne nezmožnosti za delo, ko gre nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni odločal imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija, da je zadržanost od dela utemeljena,

  • razen če gre za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloča njen osebni zdravnik ali če gre za nego otroka, o kateri odloča otrokov osebni zdravnik ali če gre za odsotnost z dela zaradi prostovoljnega darovanja krvi.

Kateri dnevi

Zavarovancu pripada nadomestilo plače za delovne dneve oziroma delovne ure, ko je upravičeno zadržan od dela zaradi razlogov zadržanosti, ki jih opredeljujeta zakon in pravila in za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.

Sobote

V primeru, da bi imel zavarovanec v času zadržanosti od dela v breme delodajalca po delovnem koledarju delovne sobote, je potrebno datume delovnih sobot vpisati v predvideno rubriko na hrbtni strani POTRDILA, vendar le ob prehodu nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Hrbtna stran potrdila

Za mesec zadržanosti od dela, za katerega delodajalec vlaga zahtevek za refundacijo, mora biti iz hrbtne strani POTRDILA ali iz računalniške specifikacije, ki nadomešča izpis hrbtne strani POTRDILA, razvidna:

• dejanska mesečna delovna obveznost v urah in na koliko dni bi bila razporejena,

• dejanska tedenska delovna obveznost v urah in na koliko dni bi bila razporejena,

• morebitna delovna obveznost ob sobotah, in sicer z navedbo datuma in števila ur,

• število ur delovne obveznosti v ostalih dneh tedna z delovno soboto,

• v primeru fiksnega obračuna nadomestil plač pa tudi povprečna mesečna delovna obveznost v urah.

Druge priloge

V kolikor za delavca specifične delovne obveznosti ni možno pregledno in razumljivo vpisati na hrbtni strani POTRDILA, mora biti zahtevku za refundacijo priložen posebni delovni koledar za posameznega delavca, skupino delavcev ali vse delavce pri delodajalcu, iz katerega bo nedvoumno razvidno, kako je razporejena delovna obveznost delavca v obdobju, za katerega delodajalec uveljavlja refundacijo nadomestila plače. Upošteva se delovna obveznost delavca, po kateri bi se mu tudi sicer obračunala plača, če bi v tem obdobju delal.

Kako se izračunajo normirane ure, če uporablja fiksni izračuna

Če delodajalec pri obračunu nadomestil plač v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja uporablja fiksni obračun na podlagi povprečne mesečne delovne obveznosti, mora višino nadomestila plače izračunati s pomočjo normiranih ur.

število normiranih ur zadržanosti = število dejanskih ur zadržanosti x povprečna mesečna obveznost
dejanska mesečna obveznost

Število normiranih ur zadržanosti se izračuna na dve decimalni mesti.

Princip normiranih ur se uporabi pri obračunu nadomestil plač za vse razloge zadržanosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Osnova

Osnova za nadomestilo je ;

• delavčeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela

• povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.

Če ni imel plače v lanskem letu

• Delavcu, ki ni imel plače in nadomestila oziroma osnove za plačilo prispevkov v celotnem preteklem koledarskem letu, se osnova izračuna iz izplačanih mesečnih plač in nadomestil oziroma osnove za plačilo prispevkov v obdobju, v katerem je delal.

• Delavcu, ki ni imel plače in nadomestila oziroma osnove za plačilo prispevkov v preteklem koledarskem letu, se osnova izračuna iz izplačanih mesečnih plač in nadomestil oziroma osnove za plačilo prispevkov v obdobju iz obveznega zavarovanja v tekočem koledarskem letu preden je bil zadržan od dela.

• Za delavce, ki do nastopa začasne zadržanosti od dela še niso imeli plače in nadomestila oziroma osnove za plačilo prispevkov, ter delavcu, ki se poškoduje na poti na delo, preden je nastopil delo, se za izračun osnove upošteva plača, ki bi jo prejel, če bi delal.

Hrbtna stran potrdila

Podatke o obdobju osnove za nadomestilo, skupni višini osnove in številu ur osnove vpiše delodajalec na hrbtni strani POTRDILA. Te podatke je potrebno v primeru neprekinjene zadržanosti od dela, za katero je v njenem celotnem trajanju izdanih več POTRDIL, vpisati le ob prvem prehodu začasne zadržanosti od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

V osnovo za izračun nadomestila plače se ne vštevajo:

• dohodki iz drugega pogodbenega razmerja,

• regres, jubilejna nagrada, odpravnina ob upokojitvi, solidarnostna pomoč,

• povračila stroškov v zvezi z delom,

• dohodek prejet v naravi,

• poračuni plač v tekočem letu za obdobja, na katera se nanaša osnova za obračun nadomestila,

• nadomestila izplačana v breme pokojninskega in invalidskega zavarovanja,

• bonitete.

Se šteje v osnovo

V osnovo se štejejo vsa nadomestila, ki jih je delavec prejel iz naslova delovnega razmerja, nadomestila za brezposelnost, starševska nadomestila in nadomestila, izplačana v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Več delodajalcev

Če je delavec v delovnem razmerju pri več delodajalcih in s tem dosega polni delovni čas ali če je v delovnem razmerju pri enem ali več delodajalcih za polni delovni čas, pri drugem pa največ za 8 ur na teden, se v osnovo za izračun nadomestila vštevajo plače in nadomestila, ki jih je prejel pri vseh delodajalcih.

Uvod

Vse potrebne podatke, na podlagi katerih je bilo izračunano nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, mora delodajalec zagotoviti z izpolnitvijo rubrik na obračunskih dokumentih ali na računalniško izpisani specifikaciji zahtevka.

II.bruto

Višina II. bruto nadomestila plače se izračuna na podlagi:
- izhodiščne urne osnove,
- urne osnove za nadomestilo,
- upoštevanja določb glede najvišjega in najnižjega nadomestila plač,
- veljavnih višin prispevkov delodajalcev.


izhodiščna urna osnova = skupna bruto osnova za nadomestilo
skupno število ur osnove


urna osnova za nadomestilo = izhodiščna urna osnova x količnik valorizacije x odstotek osnove glede na razlog
100
 

V primeru, ko je urna osnova za nadomestilo nižja od urne osnove za delo, se bruto nadomestilo plače izračuna na podlagi urne osnove za nadomestilo:

pri dejanskem obračunu nadomestil plač:

bruto nadomestilo (I. bruto) = urna osnova za nadomestilo x število dejanskih ur zadržanosti
II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca

pri fiksnem obračunu nadomestil plač:

bruto nadomestilo (I. bruto) = urna osnova za nadomestilo x število normiranih ur zadržanosti
II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca
 

2. V primeru, ko je urna osnova za nadomestilo višja od urne osnove za delo, se bruto nadomestilo plače izračuna na podlagi urne osnove za delo:

pri dejanskem obračunu nadomestil plač:

bruto nadomestilo (I. bruto) = urna osnova za delo x število dejanskih ur zadržanosti
II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca

pri fiksnem obračunu nadomestil plač:

bruto nadomestilo (I. bruto) = urna osnova za delo x število normiranih ur zadržanosti
II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca
 

V primeru, ko je bruto nadomestilo plače (I. bruto), izračunano iz urne osnove za nadomestilo, nižje od preračunane zajamčene plače, se pri izračunu bruto nadomestila plače upošteva zajamčena plača:

pri dejanskem obračunu nadomestil plač:

preračunana zajamčena plača = veljavna zajamčena plača x število dejanskih ur v breme Zavoda
dejanska celomesečna obveznost pri delodajalcu

bruto nadomestilo (I. bruto) = preračunana zajamčena plača

II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca

pri fiksnem obračunu nadomestil plač:

preračunana zajamčena plača = veljavna zajamčena plača x število normiranih ur v breme Zavoda
povprečna celomesečna obveznost pri delodajalcu

bruto nadomestilo (I. bruto) = preračunana zajamčena plača

II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca

Uvod

Zavod povrne delodajalcem na podlagi zahtevka tudi obračunane in plačane zakonsko določene prispevke od razlike med višino minimalne plače in višino nadomestila plače po predpisih obveznega zdravstvenega zavarovanja, če je nadomestilo plače nižje od minimalne plače.

Zahtevek za refundacijo prispevkov od te razlike se praviloma vloži sočasno z zahtevkom za refundacijo bruto nadomestil plač.

Delodajalec mora v zahtevku za refundacijo (v prilogi 3 oziroma 4) prikazati skupno višino prispevkov, ki jih je na podlagi veljavne zakonodaje obračunal od razlike med minimalno plačo in bruto nadomestilom plače. Pri obračunu se upoštevajo zakonsko določene prispevne stopnje tistih vrst prispevkov, za katere je zakonsko določeno, da se plačujejo od minimalne plače.

V primeru, ko je v breme Zavoda obračunano nadomestilo za celomesečno delovno obveznost, se izračun prispevkov izvede na naslednji način:

Razlika do minimalne plače = minimalna plača - znesek bruto nadomestila plače

Prispevki v breme Zavoda = razlika do minimalne plače x prispevna stopnja
100

V primeru, ko v breme Zavoda nadomestilo ni obračunano za celomesečno delovno obveznost in ko je na uro preračunano nadomestilo plače v breme Zavoda enako ali višje od na uro preračunane plače oziroma nadomestila v breme delodajalca, se izvede izračun po naslednjem postopku:

V primeru dejanskega obračuna nadomestil plač:

Preračunana minimalna plača = veljavna minimalna plača x število dejanskih ur zadržanosti v breme Zavoda
dejanska celomesečna obveznost pri delodajalcu


V primeru fiksnega obračuna nadomestil plač na podlagi povprečne mesečne obveznosti:

Preračunana minimalna plača = veljavna minimalna plača x število normiranih ur zadržanosti v breme Zavoda
povprečna celomesečna obveznost pri delodajalcu

Razlika do minimalne plače = Preračunana minimalna plača - znesek bruto nadomestila plače

Prispevki v breme Zavoda = razlika do minimalne plače x prispevna stopnja
100

V primeru, ko v breme Zavoda nadomestilo ni obračunano za celomesečno delovno obveznost in ko je na uro preračunano nadomestilo plače v breme Zavoda nižje od na uro preračunane plače oziroma nadomestila v breme delodajalca, se izračun izvede po naslednjih formulah:

V primeru dejanskega obračuna nadomestil plač:

Razlika do minimalne plače = minimalna plača – skupni znesek plač in nadomestil v mesecu (I.bruto)

Prispevki od razlike do minimalne plače = razlika do minimalne plače x prispevna stopnja
100

Prispevki v breme Zavoda = Prispevki od razlike do minimalne plače x število dejanskih ur v breme Zavoda
dejanska celomesečna obveznost pri delodajalcu


V primeru fiksnega obračuna nadomestil plač na podlagi povprečne mesečne obveznosti:

Razlika do minimalne plače = minimalna plača – skupni znesek plač in nadomestil v mesecu (I.bruto)

Prispevki od razlike do minimalne plače = razlika do minimalne plače x prispevna stopnja
100

Prispevki v breme Zavoda = Prispevki od razlike do minimalne plače x število normiranih ur v breme Zavoda
povprečna celomesečna obveznost pri delodajalcu »