RAČUNOVODSTVO PAVLIHA

Obveznica je pogodba v kateri se izdajatelj zaveže, da bo plačal serijo obresti in odplačal glavnico, ko obveznica dospe. Vendar se obveznice kar močno razlikujejo glede na način plačila obresti in glavnice.

Brezkuponska obveznica

Do dospetja imetniku ne prinaša ničesar. Vrednost je torej enaka sedanji vrednosti zneska ki bo izplačan ob dospetju.

Primer 1

Običajna obveznica s kuponi

Kupon predstavlja letne obresti, ob dospetku pa se izplača tudi glavnica.

Primer 2

Obveznica brez dospetja

Način izračuna vrednosti je enak kot pri delnicah. Glavnica nikoli na zapade, ob koncu vsakega obdobja pa prinese donos.

Primer 3

Vrednotenje delnic

Delnice se od obveznic ločijo v tem da :

So vrednostni papir brez dospetja
Denarni donosi delnice niso obljubljeni v točno določeni višini.
Donosi delnice so v dveh oblikah : v obliki dividende in v obliki porasti cene delnice, kar je posledica zadržanja - reinvestiranja dobička.

Splošna enačba

Div_t - prejeta dividenta na koncu obdobja t
r - donos

Iz enačbe sledi, da so za določitev vrednosti delnice pomembne samo izplačane dividende. Vendar pa je v praksi nemogoče napovedati dividende za neskončno obdobje, zato se v praksi uporabljajo bolj praktični izračuni, ki temeljijo na določenih predpostavkah.

Enake dividende

Predpostavljamo, da bodo dividende vedno enake., zahtevano stopnjo donosa pa poznamo. Iz splošne enačbe potem sledi, da je vrednost delnice :

Enačba je primerna za priblične ocene vrednosti. Še najbolj je primerna za ocene vrednosti prednostnih delnic, ker za njih velja, da so dividende res vedno enake.

Enakomerna rast

Bolj realno je predpostaviti, da bodo dividende v naslednjem obdobju porasle za enak odstotek (q) . Vrednost prve dividende (Div₀) pa poznamo. Vrednost delnice je torej :

Div₀- prva, znana dividenca
q - enakomerna stopnja rasti
r - zahtevana stopnja donosa

Ker ni verjetno, da bi bila stopnja rasti dividend neskončno dolga, lahko prejšnjo enačbo poenostavimo :

Sestavljena enačba

Najbolj natančen izračuna pa se v praki poskuša čimbolj natančno in za čimveč obdobij, oceniti prihodnje dividende. Za vnaprejšnja obdobja, do neskončnosti, pa se uporabi predpostavka o enaki stopnji rasti. Torej gre za kombinacijo splošne enačbe in enačbe enakomerne rasti.

Iz te enačbe sledi, da smo ocenili dividende za 4 obdobja in jih diskontirali. Za peto in vsa naslednja obdobja pa smo predpostavili enakomerno rast dividende in jo diskontirali.

Primer 4