Naložbe

Finančne naložbe

Podjetja, država in finančne institucije želijo izdati finančne instrumente s takšnimi značilnostmi, da bi bili za kupce kar se da zanimivi. Zato se je na trgu pojavilo veliko različnih finančnih instrumentov, torej tudi veliko različnih naložb.

Finančne naložbe v podjetja

Lastniške finančne naložbe

Imetniku dajejo pravico do solastništva oz. lastništva.

Delnice

Za izdajatelja pomeni delnica trajen vir sredstev, lastniku delnice pa solastništvo podjetja, s trajno udeležbo na dobičku in pravico glasovanja in voljenja upravnega odbora. Lastnik prevzame seveda največje tveganje.
Običajno podjetje vsega dobička na izplačajo v obliki divident, ampak ga del zadržijo in porabijo za nove investicije, finančne naložbe ali plačilo dolgov. Vrednost delnice se praviloma zato poveča.

Javna (odprta) prodaja : Samo relativno velika in znana podjetja svoje delnice prodajajo na javnih prodajah. Ko so prodane, zanje obstaja sekundarni trg na borzi ali prodaja preko okenc. Tveganje zmanjša preglednost poslovanja na borzi in stroga merila države.

Zaprte (privatne) prodaje : Velika večina delniških družb pa svoje delnice prodajajo finančnim institucijam. Stroški takšne prodaje so manjši. Delnice so za posameznika bolj tvegane, saj podjetja ne pozna. Pri zaprti prodaji pa tudi ni tako stroge regulative. Kupci so tako finančne institucije ki podjetje bolje poznajo in imajo strokovnjake, ki se odločajo o nakupu.

Navadne delnice

V primeru stečaja podjetja so lastniki navadnih delnic zadnji pri poplačilo terjatev. Imajo polno pravico do glasovanja, donos delnice je odvisen od uspešnosti podjetja.

Prednostne delnice

V primeru stečaja se poplačajo pred navadnimi delnicami. Pravica do glasovanja je omejena in običajno imajo nespremenljive dividende, vendar o izplačilu lahko odloča nadzorni svet. Če se ne izplačajo, se ne izplačajo tudi dividende navadnih delnic.

Zamenljive prednostne

Lastnikom omogočajo zamenjavo prednostnih delnic v navadne. Izdajajo se v glavnem ob združitvah podjetij in sicer iz davčnih razlogov.

Deleži družbenikov

Naložba samostojnega podjetnika

Upniške finančne naložbe

Obveznice

Izdajajo jih podjetja, država, lokalne oblasti, finančne in druge institucije. Imetniku prinašajo pogodbene obresti. Lastnik obveznice ni solastnik podjetja in nima pravice do glasovanja. Zato ima prednost pri poplačilu v primeru stečaju. Tveganje je za lastnika manjše, zato je tudi donosnost manjša od donosnosti delnice.

Običajne, nenavadne obveznice in obveznice v tuji valuti, imenujemo tudi samostojne obveznice. Izdajajo se v paketih in kot del paketa (približno 20%) Paket predstavljajo dve vrsti posebnih obveznic. Prve so nakupni boni (pravico do nakupa običajne delnice), druge so zamenljive obveznice (lastnik jih lahko zamenja za običajen delnice po določeni ceni).

Zaprta (privatne) - odprta (javna) prodaja : Zaprto prodajo uporabljajo mala in srednja podjetja zaradi nižjih stroškov, vendar so obresti višje, ker je tveganje višje. Za javno prodajo obstajajo strogi zakonski predpisi in predpisi borze.

Pogoji kupcev obveznic : Kupci izdajatelju postavijo vrsto pogojev z namenov zavarovati naložbo, kot npr. :

Da lahko izdaja obveznice samo toliko časa, dokler razmerje med delnicami in dolgovi ne presega npr. 50%.
Časovna omejitev, da ne sme svojih obveznic z odpoklicem odkupit in izdati novih po nižji obrestni meri.
Da mora po določenem času od izdaje (npr. 10 let) izdvajati sredstva na poseben račun, ki je namenjen končnemu plačilu obveznic. Dogovori o višini in času izdvajanja so odvisni od rizičnosti obveznice.

Pri javnih prodajah pogoje ne postavlja vsak posamezni kupec, ampak investicijska banka.

Običajne

Obresti so fiksne, običajno v nominalnem znesku.

Nezavarovane

V anglosaksonskih državah je taka večina industrijskih in finančnih obveznic. Z drugo besedo so to zadolžnice. Lahko so dolgoročne (15-30 let) oz. srednjeročne (7-10 let)

Zavarovane

Takšne so izdaje storitvenih in želežniških obveznic.

S hipoteko

Z začasno odstopljenemi vrednostnimi papirji

S potrdilom o začasnem lastništvu

Nenavadne

Nenavadne so predvsem zaradi izračuna obresti. Po obsegu jih je pa manj izdanih.

Obresti vezane na poslovni uspeh

Dobičkovne

Pogodbene obresti so izplačene samo, če dobiček podjetja to omogoča

Participativne

Poleg pogodbenih nizklih obresti, je lastnik tudi udeležen v dobičku.

Obresti vezane na nekatere dejavnike

Indeksirane

Obrestna mera se prilagaja inflaciji.

S plavajočo obrestno mero

Obrestna mera je vezana ne neko tržno obrestno mero.

Obrestna mera nižja od tržne

Pomeni, da se ob izdaji obresti prodajajo po diskontirani vrednosti. Poseben primer so obveznice, ki sploh ne prinašajo obresti - brezkuponske obveznice.

V tuji valuti

Če podjetje investira v tujini in bo zato prihodek v tuji valuti, lahko izplačilo obresti v tej valuti pomeni za podjetje manjše tečajno tveganje. Lahko pa je motiv tudi nezaupanje v domačo valuto.

Zamenljive

Imetniku dajejo pravico, da pod določenimi pogoji zamenja obveznice v prednostne ali navadne delnice.

Terminski krediti

Naložba je bolj primerna za banke in zavarovalnice, kot pa za podjetja in posameznike. Gre za kredit, ki ni v obliki prenosnega vrednostnega papirja in se ga ne da prodati pred dospetjem oz. po delih. Podjetje bo takšnen kredit odobrilo v posebnih primerih, banke in zavarovalnice pa imajo pri odobravanju zelo stroga merila.

Kredit je delno zavarovan tako, da je odobren za točno določeno opremo. Osnovna in gibljiva sredstva ne smejo biti financirana s takšnimi krediti do več kot tretjine. Banka zahteva tudi zavarovanje starejših vodilnih delavcev za primer njihove nezmožnosti za delo.

Kredit se običajno odplačuje anuitetno. Lahko da velja prvih nekaj let moratorij. Obrestna mera je lahko določena za celotno obdobje odplačevanje, večinoma pa je gibljiva. Banka tudi zahteva da podjetje prenese del sredstev na poseben brezobrestni račun. Pogosto se kreditni pogoji med odplačevanjem spremenijo.

Bančni

Revolving

Kreditna linija do treh let. Od dospetju ga podjetje po želji obnovi.

Zimzeleni

Kreditna linija brez dospetja. Za podjetje je zelo drag, saj je za banko nezavarovana, neprenosna terjatev brez dospetja.

Zavarovalniški

Zakup

Pravno gledano zakup ni finančna naložba, ampak je realna naložba. Ekonomsko gledano pa je zavarovana finančna naložba in sicer je zavarovanje lastništvo realnega premoženja.

Kratkoročni bančni kredit

Nezavarovan

Banka zmanjšuje tveganje z analizo kreditne sposobnosti in kreditnimi pogoji.

Za začasen porast zalog

Dolg se sam odplača s prodajo in prejemom plačila

Kreditna linija

Podjetje lahko kadarkoli črpa kredit do določene višine, vendar ga ne sme uporabljati za dolgoročno financiranje. Zato mora imeti vsaj en mesec stanje na kredita enako 0 in običajna je zahteva po brezobrestni vlogi.

Premostitveno kreditiranje

Banka začasno financira investicijo podjetja.

Zavarovan

Z zastavo terjatev do kupcev

Gre za terjatve s časovno ustreznimi roki dospetja.

Z zalogami

Lahko jih prenese v skladiščenje v javna skladišča, skladiščnica pa je v lasti banke. Lahko pa se dogovorijo tako, da javno skladišče najame del skladiščnega prostora v podjetju, ali pa tako da odkupi zaloge in jih preda podjetju v komisijsko prodajo.

Terjatve kupcev

Glede na dobre poslovne običaje je obvezna naložba.

Komercialni kredit na odprt račun

Za redne kupce, ki so dobri plačniki. Kupec brez omejitev naroča blago. Rok plačila je enotno dogovorjen za vse dobave.

Komercialni kredit na pisno obljubo

Kupec da pisno obljubo da bo plačal.

Komercialna menica

Menica ja zavarovanje plačila, saj z njo lahko blokiramo račun kupca.

Nepreklicno kreditno pismo

Je zelo dobro zavarovanje, saj za plačilo jamči banka.

Finančne naložbe v državo

Dolgoročne naložbe

Državne obveznice

Izdaja jih država in za njihovo plačilo tudi jamči, drugače pa so nezavarovane. V glavnem imajo fiksno obrestno mero. Zbran denar je namenjen za kritje primanjkljaja v proračunu. Je zelo varna naložba, saj država lahko pobira davke in izdaja denar. Zaradi varnosti pa je donosnost majhna.

Občinske oz. mestne obveznice

Izdajajo jih občine in mesta za financiranje občinskih investicij. Te obveznice so manj kvalitetne od državnih, saj občine ne pobirajo davkov in tiskajo denarja, vseeno pa v primeru nezmožnosti plačila lahko plačajo iz proračuna. Donosnost je zato nekoliko višja.

Obveznice državnih ustanov in podjetij

Takšne so npr. obveznice Telekoma. Za te obveznice ne jamči država, vendar je zelo verjetno da ta podjetja ne bodo šla v stečaj, saj je ustanovitelj država.

Kratkoročne naložbe

Zakladne menice

So kratkoročni državni vrednostni papir. Obrestna mera je fiksa, dospetje do enega leta. Kupujejo jih predvsem finančne institucije in velika podjetja.

Kratkoročni krediti

Država lahko najema tudi kredite predvsem pri Banki Slovenije. Sekundarni trg za njih ne obstaja.

Naložbe v finančne institucije

Investicijski skladi

Izdajajo predvsem delnice in obveznice. Delnice so lahko vnovčljive pri samih skladih (odprti skladi), ali pa samo na sekundarnem trgu (zaprti skladi). So manj tvegane od naložb v podjetja, saj je tveganje v skladu razpršeno.

Banke in hranilnice

Gre predvsem za vloge in blagajniške zapise. Vloge so neprenosne in v obliki raznih računov ( tekoči računi, vezane vloge itd ). Pogoji se lahko v času zelo spreminjajo. Razlike pa so tudi med institucijami. Za vloge jamči država, zato je tveganje in donos nizek.
Vloge ki pa so prenosne so potrdila o vlogi. Rok dospetja je od 30 dni do lahko tudi 8 let. Potrdilo je možno prodati pred dosptjem.

Pokojninski načrti

Država pokojninske načrte podpira z olajšavami, omogočajo pa dodatno pokojnino poleg obvezne. Naložbe so dolgoročne in so neprenosne. Vplačevati jih je potrebno običajno mesečno.

Zavarovalnice

Določene oblike zavarovanj, kot so življensko in nezgodno, so tudi lahko naložbe.

Izvedene finančne naložbe

Donosnost in tveganje je odvisna od neke druge naložbe, iz ketere so izvedene.

Opcija

Lastniku dajejo v določenem časovnem obdobju ali na določen datum možnost, ne pa dolžnost, kupiti oz. prodati naložbo, ali predmet potrošnje po določeni ceni. Nakupna opcija daje možnost nakupa, prodajna opcija pa možnost prodaje. Najbolj razširjene so opcije na navadne delnice.
Primer : Cene za delnico je danes 100€. Nakupna opcija daje možnost, da od izdajatelja opcije lahko kupi to delnico čez tri mesece za 105€. Zato mora kupec opcije plačati premijo. Ker se pričakuje da bo čez tri mesece delnica vredna 110€, je premija 5€. Torej če bo vrednost delnice čez tri mesece 108€ in kupec opcije delnico tudi kupi, je prodajalec opcije zaslužil 2€. Lahko pa se zgodi obratno in prodajalec opcije utrpi izgubo.
Opcije zmanjšujejo tveganje, po drugi strani pa se z njimi veliko špekulira.

Nakupni boni

Po vsebini so zelo podobni opciji. Gre za pravico kupca obveznic, da kupi tudi navadne delnice po določeni ceni. Pravica nakupa pa je bistveno dolgoročnejša od opcije.

Terminska pogodba

Pri terminski pogodni ne gre za pravico ampak za obvezo nakupa oz prodaje, običajno na točno določen dan. Tak primer je obveznost nakupa aluminija po ceni 1200€ 30.junija. Kupec s tem prevzame tveganje, da na trgu na ta dan cena ne bo padla pod 1200€ Lahko pa pogodbo proda pred dospetjem.

RAČUNOVODSTVO PAVLIHA

Naložbe delimo na finančne naložbe, naložbe v znanje in realne naložbe

Revolving kredit je kreditna linija do treh let. Od dospetju ga podjetje po želji obnovi.

Za izdajatelja pomeni delnica trajen vir sredstev

V primeru stečaja je lastnik navadne delnice podjetja zadnji pri poplačilo terjatev

Vrste naložb