Medletne bilance in ostali računovodski obračuni so
bistvenega pomena za vaš uspeh, saj je možno pravilne
poslovne odločitve sprejemati le na podlagi točnih in
ažurnih informacij
|
Finančne institucije - pomen
|
|
|
Neposredni prenos
od varčevalcev k investitorjem se je
razvil pred posrednim. Posredni
prenos pa ima vrsto prednosti pred neposrednim
prenosom. Želje
investitorev in varčavelcev so
namreč zelo različne. Investitorji
želijo npr. dolgoročna posojila,
varčevalci pa želijo likvidnost
svojih vlog.
Neposredni prenos pomeni, da
varčevalci neposredno prenašajo
svoje prihranke k investitorjem. Pri
posrednem prenosu pa ta prenos
poteka prek finančnih institucij. |
 |
| |
Prednosti finančnih institucij
|
|
 |
Z vidika realnih
investitorjev
|
|
Sprememba velikosti
obsega : Finančne
institucije lahko
priskrbijo velike vsote
finančnih prihrankov.
Neposredno pridobivanje
je za veliko podjetje
predrago. Finančne
institucije pa zbirajo
manjše vsote in jih
združujejo v večje vsote.
Sprememba ročnosti :
Razlike obstajajo tudi v
časovnem obdobju v
katerem investitorji
želijo prihranke
uporabljati. Varčevalci
najpogsteje želijo
posoditi prihranke za
krajše obdobje, kot bi
to želeli investitorji.
Spremembno ročnosti
sicer lahko dosežemo
tudi z razdelitvijo
dolga na delnice in
obveznice, vendar je
taka spremebna ročnosti
dražja od posrednega
prenosa.
|
Z vidika varčevalcev
|
Večja kvaliteta
naloženih prihrankov :
-
Finančne
institucije so
bolj
usposobljene za
izbiro
investitorjev.
-
Večji obseg
omogoča boljše
zavarovanje, saj
lahko vrne prihranke
iz naslova
zavarovanja.
-
Večja možnost
razpršitve naložb
Večja likvidnost :
Pri večini bank
lahko kadarkoli dvignemo
svoje prihranek.
Obe prednosti skupaj
se imenujta sprememba v
strukturi finančnih
prihrankov.
|
Z vidika narodnega
gospodarstva
|
|
Finančne institucije
omogočajo večji in
učinkovitejši prenos
prihrankov. Prednosti ki
jih prinašajo za
varčevalce in
investitorje povečujejo
varčevanje, prav tako pa
investicije, kar
povečuje gospodarsko
rast. |
|
Raznolikost finančnih
institucij
|
|
Ker se
finančne institucije prilagajajo
željam različnih varčevalcev in
investitorjev, poznamo več
različnih delitev :
|
|
Vrsto
investitorjev na
katere se prenašajo
prihranki
|
-
poslovne banke :
kratkoročna
posojila
podjetjem
-
hranilnice :
posojila
prebivalstvu
-
stanovanjske
banke :
hipotekarna
posojila
-
investicijski
skladi :
kupujejo delnice
in obveznice
podjetij
|
Oblika
lastništva
|
|
|
Denarne in
nedenarne finančne
institucije
|
|
Denarne so tiste, ki
sodelujejo v procesu
multiplikacije.
Torej imajo vloge na
vplogled s katerimi
se lahko plačuje.
|
Depozitne in
nedepozitne
|
|
Depozitne sprejemajo
vloge, nedepozitne
pa jih ne
sprejemajo. |
|
 |
| |
Depozitne finančne
institucije
|
|
 |
Varčevalci imajo na voljo
različne račune z različnimi
pogoji varčevanja kot so
dospetje, možnost dviga,
donosnost itd. Prihranke
prenašajo na investitorje
predvsem v obliki posojil.
Poslovne
banke
|
|
Bančni sistem
določa :
-
ali jih je
veliko
število
manjših
(ZDA) oz.
jih je manj
velikih
(Evropa),
-
ali so
usmerjene v
kratkoročne
vloge in
kredite
(komercialne
banke) ali
pa je
njihova
dejavnost
dolgoorčna
Sprejemajo :
vrsto
različnih vlog
ki se
razlikujejo
glede na
ročnost,
donosnost,
zavarovanje itd.
Sredstva pa
zberejo tudi s
kapitalom, ki pa
predstavlja
majhen delež
(okoli 6%) zato
morajo biti zelo
previdna pri
odobravanju
kreditov, saj
lahko že manjši
delež slabih
kreditov privede
do stečaja.
Večina vlog
je kratkoročnih,
zato morajo biti
tudi dani
krediti
kratkoročni.
Večje dvige
izplačujejo iz
tekočih pologov
in iz rezerv.
Zelo pomembno
je, da vedno
izplačajo vloge,
saj drugače
varčevalci
izgubijo zaupanje
v banko in lahko
se zgodi, da vsi
želijo takoj
nazaj svoje
vloge. Kar pa je
seveda nemogoče,
ker ima banka
vloge posojene
na daljši rok.
|
Hranilnice
|
|
Vloge v
hranilnicah so
bolj dolgoročne,
zato so tudi
krediti ki jih
odobravajo bolj
dolgoročni.
Predvsem gre za
stanovanjske
kredite
prebivalstvu in
dolgoročne
potrošniške
kredite npr. za
avto.
Tudi lastniki
hranilnice
vložijo svoja
sredstva v
obliki delnic in
tudi pri
hranilnici je
delež teh
sredstev v vseh
sredstvih
relativno
majhen. |
Vzajemne
hranilnice
|
|
Od običajnih
hranilnic se
ločijo predvsem
z vidika
lastništva.
Varčevalci so
člani
hranilnice,
njihove vloge pa
so lastniški
deleži.
Ukvarjajo se
predvsem z
hipotekarnimi
kredit svojim
članom. |
Kreditne
zadruge
|
|
Člani so si po
določenih
kriterijih
podobni
npr.verska
skupnost. Člani
so pa tudi lastniki
hranilnice,
ukvarjajo se
predvsem s
stanovanjskimi
in potrošniškimi
kredit. Veliko
dela je
prostovoljnega
in na splošno so
stroški
poslovanja nizki. |
|
Nedepozitne finančne
institucije
|
|
Delimo jih na način zbiranja
sredstev in sicer na :
Investicijski
skladi
|
|
Sredstva zbirajo
predvsem z
izdajanjem
delnic in
obveznic. Zbrane
prihranke
nalagajo
predvsem v
delnice in
obveznice.
Ločimo : |
Vzajemni
skladi
oz.
odprti
investicijski
skladi
|
|
Varčevalci
kupijo
njihove
delnice
oz.
kupone.
Obseg
izdanih
delnic
ni
omejen
(zato
so
odprti)
in
se
jih
vsak
dan
izda
toliko
kot
je
po
njih
povpraševanja.
Varčevalci
lahko
te
delnice
kadarkoli
vnovčijo
pri
skladu
po
dnevni
tržni
ceni,
vendar
pa
delnice
sklada
ne
kotirajo
na
borzi.
Tak
sklad
mora
imeti
vedno
dovolj
rezerv
v
denarju,
da
lahko
izplača
delnice.
|
Investicijske
družbe
-
zaprti
investicijski
skladi
|
|
Delnice
izdajo
samo
enkrat
in
se
prodajajo
na
borzi,
pri
skladu
pa
jih
lastniki
ne
morejo
vnovčiti,
kar
daje
skladu
večjo
stabilnost
v
višini
sredstev
s
katerimi
razpolaga
in
zmanšuje
rezerve. |
|
Pogodbene
finančne
institucije
|
|
Prihranke
zbirajo na
podlagi posebnih
pogodb z
varčevalci.
Zbrane prihranke
morajo kar se da
dobro dolgoročno
naložiti, da bi
bili sposobni
izpolnjevat
pogodbene
obveznosti. |
Pokojninski
skladi
|
|
Obveznost
varčevalcev
je,
da
redno
vplačuje
prihranke,
obveznost
sklada
pa
je,
da
mu
po
določenem
času
izplača
pokojnino.
Delimo
jih
:
-
Obvezne in prostovoljne.
-
Višina vplačila v sklad določena, višina pokojnine pa ne
-
Določena pokojnina, višina prispevkov pa ne
-
Pokojnine izplačujejo iz tekočih vplačil in drugi, ki izplačujejo pokojnine iz donosov naložb
|
Zavarovalnice
|
|
Prihranke
zbirajo
s
premijami.
Z
vplačevanjem
premij
si
varčevalci
zagotovijo,
da
bo
zavarovalnica
plačala
odškodnino
v
primeru
škodnega
dogodka.
Če
gre
za
zavarovanje
zaradi
smrti
ali
telesnih
poškodb
je
to
življensko
zavarovanje,
v
drugih
primerih
pa je
to
splošno
zavarovanje.
Zavarovalnice
oblikujejo
rezerve
iz
katerih
izplačujejo
odškodnine. Rezerve
nalagajo
v
obveznice,
dajejo
hipotekarne
kredite
in
sredstva nalagajo
v
nepremičnine..
Zaradi
narave
izplačil
lahko
zavarovalnice
nalagajo
bolj
dolgoročno
kot
banke. |
|
|
formulex
formule
|
|
