|
Vpliv denarne politike
|
|
|
Denarna
politika oz. monetarna
politika je
urejanje količine denarja v obtoku z
namenom doseganja ekonomskih ciljev kot
so višja gospodarska rast, nizka
brezposelnost, nizka inflacija.
Monetarno politiko vodi centralna banka.
Spreminjanje količine denarja v obtoku
mora biti ravno pravšnje, da omogoča
gospodarsko rast in ne povzroča
inflacije. Najpomembnejši je vpliv
denarne politike na obrestne mere,
devizne tečaje, stopnjo inflacije in
gospodarske cikle. |
 |
| |
Obrestne mere
|
|
 |
S
spreminjanjem količine denarja v
obtoku se spreminja tudi cena
kredita - obrestne mere. Denarja v
obtoku bo manj, če je kredit drag
torej visoka obrestna mera. Če je
monetarna politika restriktivna, bo
količina denarja naraščala počasi,
obresti bodo visoke, inflacija
nizka. Ekspanzivna denarna politika
pa relativno hitro povečuje količino
denarja v obtoku, torej se poveča
gospodarska aktivnost, pa tudi
inflacija. Obresti pa se znižajo. |
Devizni tečaj
|
|
Restriktivna denarna politika
( monetarna politika )
znižuje ceno tujega denarja,
ekspanzivna pa ga povečuje. Restriktivna monetarna politika
ima tudi za posledic, da
so obresti visoke, kar pomeni da
je povpraševanje po tujem
denarju nizko, saj je likvidnost
podjetij takrat nizka. Prav tako
pa podjetja prodajajo devize, da
bi si povečala likvidnost. |
Stopnja inflacije
|
|
Spremembe v količini denarja
vplivajo na inflacijo v isti smeri, le s
časovnim zamikom. Torej če
se količina denarja poveča,
se tudi inflacija poveča. |
Gospodarski cikli
|
|
|
Nihanje stopnje rasti
denarja iz
obdobja v obdobje povzroča
manj stabilen gospodarski
razvoj - gospodarske cikle.
Centralna banka - Banka
Slovenije bi morala
voditi politiko stabilne
rasti denarja, vendar je realnost
predvsem zaradi vpliva
politike drugačna. |
 |
Instrumenti denarne
politike
|
|
Centralna banka
ima
naslednje instrumente s
katerimi vodi denarno
politiko.
-
nakup in prodaja
plačilnih sredstev
-
nakup in prodaja
državnih vrednostnih
papirjev
-
nakup in prodaja
domačih in tujih
prenosljivih
kratkooročnih
vrednostnih papirjev
-
izdaja in nakup
blagajniških zapisov
-
kratkoročno
kreditiranje bank na
podlagi prenosljivih
kratkoročnih
vrednostnih
papirjev
-
kratkoročno
kreditiranje bank ob
zastavi vrednostnih
papirjev
-
določanje obveznih
rezerv
-
spreminjanje
obrestnih mer
-
moralno
prepričevanje
Prvih šest instrumentov
ima neposreden vpliv na
izdajajnje primarnega
denarja.
nakup in
prodaja
državnih
vrednostnih
papirjev
|
|
Z drugo
besedo
so to operacije na
odprtem
trgu. Če
centralna
banka -
Banka
Slovenije
prodaja
vrednostne
papirje,
zmanjšuje
količino
denarja v
obtoku.
Razlog da
mora
zmanjšati
količino
denarja je
lahko v tem,
da ima
država
devizni
presežek in
mora
odkupovati
devize od
podjetij, s
tem pa
povečuje
količno
denarja v
obtoku. Ti
povečano
količino
denarja
potem
zmanjša z
prodajo
vrednostnih
papirjev. |
nakup in
prodaja
domačih in
tujih
prenosljivih
kratkooročnih
vrednostnih
papirjev
|
|
Mišljeni so
domači in
tuji
vrednostni
papirji.
|
izdaja in
nakup
blagajniških
zapisov
|
|
Banka
Slovenije -
centralna
banka jih izdaja,
ko mora
zmanjšati
količino
denarja v
obtoku, če
pa jo mora
povečati jih
kopuje. |
kratkoročno
kreditiranje bank na
podlagi prenosljivih
kratkoročnih
vrednostnih
papirjev in
kratkoročno
kreditiranje
bank ob
zastavi
vrednostnih
papirjev
|
|
S kreditom
se pri
poslovnih
bankah
povečajo
rezerve.
Zaradi
multiplikacije
pa se poveča
količina
denarja v
obtoku.
Takšni
krediti bi
naj bili
predvsem
kratkoročni
in namenjeni
zgolj
ohranjanju
likvidnosti
bank.
Obrestna
mera za
takšne
kredite se
imenuje
eskontna
mera, za
krediti ob
zastavi
vrednostnih
papirje pa
lombardna
mera. |
določanje obveznih
rezerv
|
|
Spreminjanje
višine
obvezne
rezerve
spreminja
možnost
poslivnih
bank za
odobravanje
kreditov. Če
se odstotek
obveznih
rezerv
zniža, lahko
poslovne
banke več
denarja
posodijo.
Zaradi
multiplikacije
se poveča
količina
denarja v
obtoku.
Ukrep ima
hiter in
velik
učinek. |
spreminjanje
obrestnih
mer
|
|
Mišljene so
obrestne
mere ki jih
za prejete
kredite
plačujejo
poslovne
banke
centralni
banki.
Spremembe v
obrestni
meri
spreminja
pripravljenost
poslovnih
bank po
najemanju
kreditov pri
centralni
banki.
Poslovne
banke se
zadolžujejo
pri
centralni
banki zaradi
kratkoročnega
premoščanja
primankljaja
potrebnih
rezerv. Če
se obrestne
mere
znižajo,
poslovne
banke
najamejo več
kreditov in
denar
posodijo
naprej, tako
pa se zaradi
multiplikacije
poveča
količina
denarja v
obtoku.
Zaradi
spreminjaja
obrestne
mere
centralne
banke, se
spreminjajo
tudi
obrestne
mere
poslovnih
bank in pa
tudi vse
ostale
obrestne
mere. |
moralno
prepričevanje
|
|
Centralna
banka -
Banka
Slovenije
skuša
poslovne
banke in
druge
subjekte s
pomočjo
argumentov
in napovedi
prepričati,
da
spremenijo
svoje
ravnanje
tako, kot
želi
centralna
banka. |
|
formulex
formule
|
|