Denar je karkoli ljudje na splošno sprejemajo v plačilo za
svoje blago in storitve
Menjava blago za blago (barter menjava) je v
primerjavi z denarno menjavo izredno neučinkovita
Poleg kovancev in bankovcev pa danes denar
obstaja tudi v obliki knjižnega denarja pri poslovni banki.
Denar v obtoku je sestavljen iz gotovine v
obtoku in knjižnega denarja.
|
Denar
|
|
|
Denar je karkoli ljudje na
splošno sprejemajo v plačilo za
svoje blago in storitve. Vlogo denarja so v preteklosti
imeli kamni, školjke in podobni
predmeti, kasneje kovanci
narejeni iz dragih kovin npr.
zlata, srebra. Vrednost kovanca
je bila enaka vrednosti kovine
iz katere je bil narejen. Za
današnje kovance in bankovce pa
velja, da je njihova vrednost
manjša od materiala iz katerega
so narejeni. Poleg kovancev in
bankovcev pa danes denar
obstaja
tudi v obliki knjižnega denarja
pri poslovni banki. Knjižni
denar se imenuje zato, ker ima
obliko vknjižbe v poslovne
knjige banke. Tak denar so torej
vloge na tekočih računih pri
banki. Plačujemo pa s knjižnim
denarjem tako da izpolnimo
virman, oz. potegnemo s
kreditnio kartico na POS
terminalu. |
 |
| |
Funkcije denarja
|
 |
Menjalni
posrednik. Menjava blago za
blago (barter menjava) je v
primerjavi z denarno menjavo
izredno neučinkovita. Pri barter
menjavi pride do menjave samo če
se srečati dve osebi, ki želita
zamenjati blago. Drugače je, če
je posrednik pri menjavi denar.
Takrat prodajalec sprejme denar
in si potem z njim kupi drugo
blago.
Hranilec
vrednosti S pomočjo denarja
se lahko nakup prenese v
prihodnost. To funkcijo
opravljajo tudi delnice,
obveznice in vrsta drugih
naložb. Vendar pa je razlika v
tem, da edino z denarjem lahko
opravi nakup takoj. Vse ostale
naložbe mora najprej spremeniti
v denar. Denar je torej
najbolj likviden. Na drugi
strani pa denar ne prinaša
obresti oz. drugih donosov. Od
stopnje inflacije pa je odvisno,
ali je denar dober hranilec
vrednosti.
Mera
vrednosti Pomeni, da so cene
blaga in storitev izražene v
denarju, ne pa v količinah
drugega blaga. Če pa ljudje
zgubijo zaupanje v denar, pa se
zgodi, da začnejo uporabljati
npr. denar tuje države kot mero
vrednosti.
Plačilno sredstvo . Gre
za enoto mere za obljubljena
prihodnja plačila, tako je
znesek kredita ki naj bi bil
plačan v prihodnosti izražen v
denarju. Tudi to se lahko v
primeru izgube zaupanja kaj
hitro spremeni in ljudje začnejo
uporabljati npr. tujo valuto. |
Vrednost denarja
|
|
|
Vrednost
denarje je odvisna od tega,
kaj se da z njim kupiti. Torej
je vezana na njegovo kupno moč.
Obrestna mera pa je cena
kredita, torej koliko mora nekdo
plačati za uporabo denarja
nekoga drugega. Obrestna mera
kredit razporeja. Na trgu je le
omejena količina denarja, ki se
lahko posodi, obrestna mera pa
omejuje najemanje kreditova samo
na tiste, ki so pri določeni
obrestni meri kredit
pripravljeni najeti.
|
 |
Praktična opredelitev denarja
|
|
Primarni denar
|
|
Denar
mora biti likviden in ljudje ga
morajo na splošno sprejemati
v plačilo. Vendar pa velja, da
določene vloge pri bankah niso
najbolj likvidne in ne moremo
plačevati v vsaki trgovini z prav
vsemi kreditnimi karticami.
Tako so v praksi uporabljata dve
opredelitvi denarja v obtoku :
M1 - gotovina v obtoku ter tekoči in
žiro
računi pri finančnih institucijah
M2 - je M1 + hranilne vloge pri
bankah
|
 |
Kako denar pride v
obtok? Tako da centralna banka
izda primarni denar, poslovne banke
pa izdajajo knjižni denar.
Primarni denar : Poslovne
banke presežke deviz prodajajo
centralni banki. Ta poslovnim bankam
devize odkupi z evri. Tako ima
centralna banka devizne rezerve,
poslovne banke pa evre. Drugi način
pa je, da centralna banka odobri
poslovnim bankam ali državi kredit. |
Multiplikacija in knjižni
denar
|
|
Ko centrlna
banka izda primarni denar,
poslovne banke ta denar posodijo
komintentom. Ti s tem denarjem
opravijo nakupe, denar pa se
prej ali slej spet pojavi na
računih pri poslovnih bankah.
Banke del tega denarja nemenijo
za rezerve, del pa spet
posodijo. Proces se imenuje
multiplikacija in se konča
po nekaj krogih. Na koncu imajo
komintenti na svojih računih
mnogo več knjižnega denarja, kot
ga je prvotno priteklo v
poslovne banke v obliki
primarnega denarja.
Primarni denar centralne
banke se tako nahaja v dveh
oblikah. Rezervah poslovnih bank
(imajo jih pri centralni banki)
in gotovine v obtoku. Denarja v
obtoku je tako zaradi
multiplikacije mnogo več kot ga
je izdala centralna banka.
Denar v obtoku je
sestavljen iz gotovine v
obtoku in knjižnega denarja. |
formulex
formule
|
Vrednost denarja je odvisna od tega, kaj se da z njim kupiti
Denar mora biti likviden in ljudje ga morajo na splošno
sprejemati v plačilo
Centralna banka izda primarni denar tako, da poslovnim
bankam odobri kredit.
Centralna banka izda primarni denar, poslovne banke pa
izdajajo knjižni denar
Primarni denar centralne banke se nahaja v dveh
oblikah. rezervah poslovnih bank in gotovine v obtoku
|