|
Časovna vrednost denarja
|
|
|
Ekonomski subjekt
zahteva določeno nadomestilo zato, da se
danes odreče uporabi razpoložljivega
denarja. In čim daljši je čas, za
katerega se odreče uporabi denarja,
večje je nadomestilo. To nadomestilo pa
imenujemo donos.
Torej ima enaka
denarna enota za ekonomske subjekte
različno vrednost glede na to, kdaj v
času se porabi. Cilj poslovanja podjetja
je maksimiziranje tržne vrednosti, ki je
tem večja, če lastnikom prinese več
denarja. Ni pa pomembna samo količina
denarja, ampak tudi časovna
razporeditev denarja. |
 |
| |
Prihodnja vrednost
|
|
 |
Splošno
|
|
Prihodnja vrednost
označuje vsoto denarja, na katero bo narasla naložba v
določenem časovnem obdobju. Če je to časovno obdobje
daljše od časovnega obdobja, za katerega se obračunavajo
obresti, se pri izračunu uporablja obrestno obrestni
račun. |
Eno plačilo
|
|
Če želimo izračunat koliko bo vredna
vloga v banki v enem letu, če se obresti pripišejo po
enem letu uporabimo formulo :
 FV - future value oz. prihodnja vrednost
PV - glavnica
r - obrestna mera
Banka
običajno pripisuje obresti ob koncu leta, oz. ob koncu
določenega obdobja, ki je lahko tudi pol leta. Torej če
imamo glavnico npr. 1000€ in obrestno mero 10%, bo
prihodnja vrednost ob koncu leta 1100€. V drugem letu se
obrestuje znesek 1100€ in prihodnja vrednost ob koncu
drugega leta je 1.210€. Formula za ta izračun pa je
naslednja :
FV - prihodnja vrednost
r - obrestna mera
n - število obdobij obrestovanja
(1+r)n - faktor prihodnje vrednosti
Primer 1,
Primer 2,
Primer 6,
Primer 7,
Primer 8,
Primer 9,
Primer10,
Primer 13,
Primer 14,
Primer 15
|
Večkratna plačila
|
|
V praksi pa se v glavnem dogaja, da
imamo več različnih vplačil v različnih časovnih
obdobjih. V takem primeru pa moramo za vsako vplačilo
posebaj izračunati kakšna bo prihodnja vrednost. Splošna
enačba prihodnje vrednosti za večkratna vplačila je
naslednja :
Pri čemer je FVIF = (1+r)n , torej faktor prihodnje vrednosti
n - število obdobij obrestovanja
It - glavnica obdobja t
Primer 3,
Primer 11
|
|
Sedanja vrednost
|
|
Splošno
|
|
Sedanja vrednost je
ravno nasprotni pojem od prihodnje vrednosti. Gre za
to, da izračunamo koliko je nek prihodnji donos
vreden danes. Če imamo npr. možnost vlagati
prihranke v nekaj različnih naložb za katere vemo da
nam bo prva npr. prinesla drugo leto 130€, druga čez
leto in pol 150€, nas zanima, koliko pa sta ta dva
donosa vredna danes.
|
Eno plačilo
|
|
Enačba za eno plačilo je naslednja :
PV - sedanja vrednost
FV - Prihodnja vrednost
r - diskontna stopnja
n - stevilo obdobij
Primer 4
|
Večkratna plačila
|
|
Če pa imamo opravka
z več plačili ki jih bomo dobili v prihodnosti, pa
uporabimo naslednjo enačbo
 .
R - plačila
r - diskontna stopnja
n - število
obdobij
Primer 5,
Primer
12 |
|
 |
formulex
formule
|
|
