Medletne bilance in ostali računovodski obračuni so
bistvenega pomena za vaš uspeh, saj je možno pravilne
poslovne odločitve sprejemati le na podlagi točnih in
ažurnih informacij
|
| |
Davek od dohodkov pravnih oseb
|
 |
Zavezanci
za davek od dohodkov
pravnih oseb so
pravne osebe. Davčna osnova pa
je dobiček ugotovljen v
skladu z računovodskimi
standardi. Računovodje imajo pri
izračunavanju računovodskega
dobička dokaj proste roke, zato
jih to svobodo omejuje
zakon o davku od dohodkov, ki z
vrsto dodatnih pravil to
svobodo računovodje omejuje.
Tako je na koncu davčni
dobiček precej drugačen od
računovodskega dobička. Nekaj
razlogov za te rezlike so
: amortizacija, stroški
reprezentance ki niso priznani v
svojih polnih zneskih, oz.
olajšave, ki spodbujajo podjetja
k investiranju. Davek
od dohodkov pravnih oseb se
plačuje v obliki akontacij, pri
oddaji obračuna 31.marca
pa se izračuna razlika med in
dejansko obveznostjo in
vplačanimi akontacijami. Če je
razlika negativna se davek
doplača, drugača pa nam ga
država vrne oz. se lahko
upošteva pri novih
akontacijah. |
Davek na dodano vrednost - ddv
|
|
|
DDV je leta
1999 zamenjal prometne davek. DDV
se
plačuje od prodajne cene blaga in
storitev in sicer po stopnji 20% oz.
8.5%, s tem da nižja 8.5% stopnja
velja samo za točno določeno blago
(hrana, voda, časopisi...). Za
razliko od prometnih davkov se
DDV plačuje v vseh fazah menjave, torej
ga ne plačuje samo končni potrošnik.
DDV se izračuna tako, da se
sešteje ves DDV na izdanih računih,
od tega zneska pa si lahko odbijemo
seštevek DDV - ja, ki je na vseh
prejetih računih. Pri tem pa moramo
upoštevati tudi to, da si ne smemo
odbijati DDV - ja za točno določene
proizvode in storitve. V glavnem so
to proizvodi in storitve povezane z
osebnimi avtomobili in
reprezentanco. Poznamo zavezance za
DDV in tiste ki niso zavezanci za
DDV. Podjetje lahko postane
zavezanec na dva načina in sicer
tako da se zato odloči prostovoljno,
obvezno pa se mora vključitii v
sistem DDV - ja ko preseže določen
letni promet. |
 |
| |
Dohodnina
|
 |
Dohodnina je davek fizičnih
oseb. Akontacijo dohodnine med
letom obračunavajo in plačujejo
izplačevalci dohodkov: Tako npr.
delodajelec pri izplačilu plače
obračuna in plača akontacijo
dohodnine. Konec leta pa mora
obvestiti zavezanca o višini
plačanih akontacij dohodnine.
zavezanec pa potem vloži davčno
napoved do 31. marca. Dohodnino
se plačuje od naslednjih
dohodkov: iz zaposlitve (plače)
, iz dejavnosti (sp-ji), iz
osnovne kmetijske dejavnosti, iz
oddajanja premoženja v najem in
prenosa premoženjske pravice, iz
kapitala in iz drugih virov.
Dohodnina za razliko od davka od
dohodkov pravnih oseb in ddv-ja
pozna tudi lestvico z več
davčnimi stopnjami, tako ljudi z
večjimi dohodki obdavči z višjo
stopnjo, kot ljudi z nižjimi
dohodki. Dohodnina pozna pa tudi celo
vrsto davčnih olajšav. Najbolj
znana je za vzdrževane družinske
člane, torej v glavnem otroke. |
Prispevki za socialno varnost
|
|
|
Tudi
prispevki za socialno varnost so
obvezno plačilo državni instituciji.
Osnova je bruto plača. Poznamo pa
tudi prispevke ki se obračunavajo od
drugih izplačil. npr. podjemnega
dela. Pregled trenutno veljavnih
stopenj je naslednji :
|
Prispevek |
Delojemalec |
Delodajalec |
|
zdravstveno zavarovanje |
6,36 % |
6,56 % |
|
pokojninsko in
invalidsko zavarovanje |
15,5 % |
8,85 % |
|
starševsko varstvo |
0,10 % |
0,10 % |
|
zaposlovanje |
0,14 % |
0,06 % |
|
poškodbe
pri delu |
|
0,53 % |
|
Skupaj |
22,10% |
16,10% |
|
 |
Davčna politika - davki
|
|
Davki
in prispevki na plače so v
Sloveniji med najvišjimi v
Evropi. Prav tako imamo
progresivno dohodninsko
lestvico. Rezultat tega je, da
so naše plače zelo obremenjene z
dajatvami. V spodnji tabeli je
prikazano kako se spreminja neto
izplačilo, če povečujemo bruto
plačo. Do 2,400€ bruto plače
rastejo dajatve ( dohodnina in
prispevki ) počasnejo kot pa
neto izplačilo. Če pa bruto
plače povečujemo, pa rastejo
dajatve ( dohodnina in prispevki
) hitreje kot pa neto
izplačilo. Iz priložene excelove
preglednice z izračuni
razberemo, da pri bruto plači
600€ predstavlja neto izplačilo
61% stroška plače. Pri 5000€
bruto, pa je neto izplačilo samo
44% celotnega stroška. Torej če
imaš bruto plačo 600€, dobiš
neto plače 421€ in plačaš 269€
dajatev. Če imaš plačo 2.400€,
dobiš neto izplačilo 1.399€ in
še nekomu v državni upravi oz.
upokojencu nakažeš 1.362€, oz.
trem nakažeš 421€, kolikor znaša
minimalna plača. Pri neto plači
2.553€ pa si že obremenjen z
3.201€ dajatev ( dohodnina in
prispevki ) , kar pomeni, da
plačaš 7 minimalnih plač.
Sporočilo države je jasno.
Splača se bit neumen. Ne splača
se dosegat visokih dohodkov, ker
od vsakega dodatno zasluženega
evra več dobijo drugi, kot pa
dobi tisti, ki ga je zaslužil.
|
|
Izračuni v excelovi preglednici
 |
formulex
formule
|
|