Medletne bilance in ostali računovodski obračuni so
bistvenega pomena za vaš uspeh, saj je možno pravilne
poslovne odločitve sprejemati le na podlagi točnih in
ažurnih informacij
|
>> Mesečna izdelava bilanc >>
>> Program brezplačno >>
>> Cenik - računovodstvo
>>
|
|
Ta standard se
uporablja pri knjigovodskem razvidovanju,
obračunavanju in razkrivanju kapitala kot
obveznosti do lastnikov. Povezan je z
računovodskimi načeli od 68 do 73 (Kodeks
računovodskih načel, 1995). Obdeluje
a) razvrščanje
kapitala,
b) pripoznavanje in odpravljanje pripoznanj
kapitala,
c) začetno računovodsko merjenje kapitala,
č) prevrednotovanje kapitala,
d) uskupinjevanje kapitala in
e) razkrivanje kapitala.
Ta standard se
opira predvsem na mednarodne računovodske
standarde (MRS) 1, 27, 32 in 39 (2004) ter 4. in
7. direktivo Evropske unije. Povezan je predvsem
s slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) od
1 do 7, od 9 do 12 in 24. Standard (poglavje B)
je treba brati skupaj z opredelitvami ključnih
pojmov (poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) in
Uvodom v slovenske računovodske standarde
(2006). |
|
|
|
|
|
8.1.
Celotni kapital podjetja je njegova
obveznost do lastnikov, ki zapade v
plačilo, če podjetje preneha
delovati, pri čemer se velikost
kapitala popravi glede na tedaj
dosegljivo ceno čistega premoženja.
Opredeljen je z zneski, ki so jih
vložili lastniki, ter z zneski, ki
so se pojavili pri poslovanju in
pripadajo lastnikom. Zmanjšujejo ga
izguba pri poslovanju, odkupljene
lastne delnice in lastni poslovni
deleži ter dvigi (izplačila).
8.2.
Celotni kapital sestavljajo
vpoklicani kapital, kapitalske
rezerve, rezerve iz dobička,
preneseni čisti dobiček iz prejšnjih
let ali prenesena čista izguba iz
prejšnjih let, presežek iz
prevrednotenja in prehodno še ne
razdeljeni čisti dobiček ali še ne
poravnana čista izguba poslovnega
leta.
8.3.
Osnovni kapital se pojavlja glede na
vrsto podjetja kot
-
delniški kapital,
- kapital z deleži ali
- kapitalska vloga.
Deli se na vpoklicani osnovni
kapital in nevpoklicani osnovni
kapital. Nevpoklicani osnovni
kapital je odbitna postavka od
osnovnega kapitala. Delniški kapital
se pojavlja pri delniških družbah,
kapital z deleži pri drugih
gospodarskih družbah, kapitalska
vloga pa pri podjetjih posamičnih
lastnikov.
8.4.
Delniški kapital se razčlenjuje na
delniški kapital iz navadnih delnic,
delniški kapital iz prednostnih
delnic in delniški kapital iz
posameznih izdaj delnic.
8.5.
Osnovni kapital se razčlenjuje na
kapitalske deleže, ki jih imajo
uskupinjena podjetja, in na
kapitalske deleže, ki jih imajo
drugi. Zaradi sestavljanja
skupinskih računovodskih izkazov se
obravnavajo posebej.
8.6.
Kapitalske rezerve sestavljajo
zneski, ki jih podjetje pridobi iz
vplačil, ki presegajo najmanjše
emisijske zneske delnic ali zneske
osnovnih vložkov, zneski, ki
presegajo knjigovodske vrednosti pri
odtujitvi predhodno pridobljenih
lastnih delnic oziroma lastnih
poslovnih deležev (vplačani presežek
kapitala), zneski, ki jih podjetje
pridobi pri izdaji zamenljivih
obveznic ali obveznic z delniško
nakupno opcijo nad nominalnim
zneskom obveznic, zneski, ki jih
dodatno vplačajo družbeniki za
pridobitev dodatnih pravic iz delnic
oziroma poslovnih deležev, zneski
drugih vplačil družbenikov na
podlagi statuta (na primer poznejša
vplačila družbenikov), zneski na
podlagi poenostavljenega zmanjšanja
osnovnega kapitala z umikom delnic
oziroma poslovnih deležev in zneski
na podlagi odprave splošnega
prevrednotovalnega popravka
kapitala.
8.7.
Rezerve iz dobička so namensko
zadržan del čistega dobička iz
prejšnjih let, predvsem za
poravnavanje možnih izgub v
prihodnosti. Obvezno se
razčlenjujejo na zakonske rezerve,
rezerve za lastne delnice oziroma
lastne poslovne deleže, statutarne
rezerve in druge rezerve iz dobička.
8.8.
Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih
let je ostanek tedanjega čistega
dobička, ki ni v obliki dividend ali
drugih deležev razdeljen lastnikom
kapitala pa tudi ne namensko
opredeljen kot rezerva. Prenesena
čista izguba iz prejšnjih let je
izguba, ki ni poravnana s čistim
dobičkom poslovnega leta in z
nabranimi drugimi sestavinami
kapitala, predvsem z rezervami ali
dobičkom prejšnjih let; kot takšna
zmanjšuje celotni kapital.
8.9.
Presežek iz prevrednotenja se nanaša
na povečanje knjigovodske vrednosti
sredstev po modelu prevrednotenja.
Glede na njegov prehodni nastanek se
razčlenjuje na presežek iz
prevrednotenja v zvezi z
opredmetenimi osnovnimi sredstvi,
presežek iz prevrednotenja v zvezi z
neopredmetenimi sredstvi, presežek
iz prevrednotenja v zvezi z
dolgoročnimi finančnimi naložbami in
presežek iz prevrednotenja v zvezi s
kratkoročnimi finančnimi naložbami.
|
|
|
|
8.10. Računovodsko pripoznavanje
posameznih sestavin kapitala je
treba razlikovati od dejanskega
pripoznavanja kapitala kot ostanka
sredstev po odštetju vseh dolgov.
Običajno je celotni znesek kapitala
le naključno enak celotni tržni
vrednosti delnic ali znesku, za
katerega bi bilo mogoče prodati
bodisi čisto premoženje po delih
bodisi podjetje kot celoto po načelu
delujočega podjetja.
8.11. Osnovni kapital se pripozna ob
pojavitvi denarnih in stvarnih
vložkov v podjetje in prehodno še ob
pojavitvi terjatev do vpisnikov
kapitala. Za pripoznanje ni
odločilen znesek odobrenega
kapitala, vplačanega kapitala ali
kapitala v obtoku, temveč je
odločilen vpisani kapital.
8.12. Vpisane, a še ne vplačane
delnice in poslovni deleži so
sestavni del osnovnega kapitala,
izraženega tudi v ustreznih
terjatvah do delničarjev oziroma
vpisnikov poslovnih deležev. Pri
finančnih analizah se še ne vplačani
vpisani kapital odšteva od celotnega
kapitala. Od prejšnjih lastnikov
odkupljene lastne delnice in lastni
poslovni deleži so sestavni del
celotnega kapitala in se odštevajo
od njega.
8.13. Vplačani presežek kapitala kot
del kapitalskih rezerv se pripozna
ob prvi prodaji delnic oziroma vpisu
kapitala ne glede na to, ali se
tedaj prehodno pojavijo še terjatve
do vpisnikov. Vplačani presežek
kapitala nastane tudi pri ponovni
prodaji predhodno pridobljenih
lastnih delnic oziroma lastnih
poslovnih deležev kot presežek
njihove prodajne vrednosti nad
njihovo nabavno oziroma knjigovodsko
vrednostjo. Kapitalska rezerva
(vplačani presežek kapitala) nastane
tudi v družbi z omejeno
odgovornostjo, kadar družbeniki pri
njeni ustanovitvi ali pri povečanju
osnovnega kapitala vplačajo denarne
oziroma stvarne osnovne vložke,
katerih vrednost presega njihovo
nominalno vrednost.
8.14. Rezerve iz dobička se
pripoznajo, ko jih oblikuje organ,
ki sestavi letno porčilo oziroma s
sklepom pristojnega organa.
8.15. Preneseni čisti dobiček iz
prejšnjih let se pripozna, ko je
sprejet sklep o razdelitvi dobička
posameznega poslovnega leta ter so
iz njega izločeni zneski za
poravnavo preteklih izgub, zneski za
rezerve in deleži lastnikov
kapitala. Prenesena čista izguba iz
prejšnjih let se pripozna, ko je z
rezervami in po sklepu o njeni
poravnavi z nabranimi drugimi
sestavinami kapitala, predvsem z
dobičkom prejšnjih poslovnih let, ni
mogoče v celoti poravnati.
8.16. Presežek iz prevrednotenja se
pripozna na podlagi opravljenega
prevrednotenja sredstev na koncu
poslovnega leta ali med njim.
8.17. Prehodno nerazdeljeni čisti
dobiček ali prehodno neporavnana
čista izguba poslovnega leta se
pripozna na podlagi potrebnih
izračunov za poslovno leto.
8.18. Pripoznanje posamezne
sestavine celotnega kapitala v
knjigovodskih razvidih in bilanci
stanja se odpravi, kadar je
utemeljeno porabljena.
|
|
|
|
8.19. Osnovni kapital in kapitalska
rezerva (vplačani presežek kapitala)
se pojavljata z denarnimi in
stvarnimi vložki v podjetje ter
prehodno še s terjatvami do
vpisnikov; znesek stvarnih vložkov
se obravnava po pošteni vrednosti.
8.20. Za najmanjšo emisijsko
vrednost odkupljenih in nato
umaknjenih lastnih delnic oziroma
lastnih poslovnih deležev se zmanjša
osnovni kapital; če so bile
odkupljene po višji ceni, je treba
za razliko hkrati zmanjšati tudi
druge sestavine celotnega kapitala.
Če so se umaknjene lastne delnice
oziroma lastni poslovni deleži
pridobile (pridobili) neodplačno, se
za znesek zmanjšanja osnovnega
kapitala povečajo kapitalske
rezerve.
|
|
|
|
8.21. Prevrednotenje kapitala je
sprememba njegove knjigovodske
vrednosti kot posledica
prevrednotenja sredstev. Kot
prevrednotenje se ne šteje
vračunavanje novih vplačil, novih
izplačil in zneskov, ki izhajajo iz
sprotnega čistega dobička oziroma
sprotne čiste izgube. Opravi se na
koncu poslovnega leta ali med njim.
8.22. Presežek iz prevrednotenja se
pojavi zaradi povečanja knjigovodske
vrednosti opredmetenih osnovnih
sredstev, neopredmetenih sredstev,
dolgoročnih finančnih naložb in
kratkoročnih finančnih naložb po
modelu prevrednotenja ter ga je
treba izkazovati ločeno glede na
nastanek. Omogoča kritje kasnejšega
zmanjšanja knjigovodske vrednosti
oziroma oslabitve istih gospodarskih
kategorij.
|
|
|
|
8.23. Skupinska bilanca stanja se
sestavi, kot da bi šlo za eno sámo
podjetje. Kapital v njej zajema
kapital obvladujočega podjetja in
kapital odvisnih podjetij.
Uskupinjeni kapital se ne vodi na
posebnih kontih, temveč je povzet iz
posamičnih bilanc stanja
uskupinjenih podjetij na podlagi
dodatnih podatkov in prilagoditev,
ki se nanašajo na prevedbo v
predstavitveno valuto obvladujočega
podjetja ter na izločitev
medsebojnih poslovnih in finančnih
razmerij v skupini. Zaradi takšnih
prilagoditev se knjigovodska
vrednost uskupinjenega kapitala
razlikuje od seštevka knjigovodskih
vrednosti kapitala v posamičnih
bilancah stanja uskupinjenih
podjetij.
8.24. Če so v posamičnih bilancah
stanja uskupinjenih podjetij
knjigovodske vrednosti kapitala
izražene v valuti, ki se razlikuje
od predstavitvene valute
obvladujočega podjetja, jih je treba
prevesti v predstavitveno valuto
obvladujočega podjetja po srednjem
tečaju Banke Slovenije na dan
bilance stanja.
8.25. Del osnovnega kapitala in nanj
vezanih drugih sestavin kapitala
odvisnih podjetij, ki pripada
obvladujočemu podjetju, je treba
izločiti iz uskupinjenega kapitala,
predstavljenega z vsemi sestavinami,
hkrati z izločitvijo dolgoročnih ali
kratkoročnih finančnih naložb
obvladujočega podjetja vanje. V
skupinsko bilanco stanja se zajame
dodatno v enotnem znesku le
preostali del vseh sestavin kapitala
odvisnih podjetij, ki pripada drugim
lastnikom in je označen kot
manjšinski kapital odvisnih
podjetij.
8.26. Prevedbeni popravek kapitala
se pojavlja pri uskupinjevanju
podatkov iz posamičnih bilanc stanja
uskupinjenih podjetij zaradi
prevedbe v skupinsko bilanco stanja.
8.27. Razlika med nakupno vrednostjo
celote ali dela kapitala odvisnih
podjetij, prikazano med dolgoročnimi
ali kratkoročnimi finančnimi
naložbami obvladujočega podjetja, in
pripadajočo knjigovodsko vrednostjo
s tem pridobljenih sestavin kapitala
odvisnega podjetja ne vpliva na
znesek uskupinjenega kapitala. Pri
prvem uskupinjevanju se
uskupinjevalna razlika, to je
razlika med nakupno vrednostjo
kapitalskega deleža in knjigovodsko
vrednostjo pridobljenih sestavin
kapitala odvisnega podjetja, porabi
najprej za prilagoditev knjigovodske
vrednosti pridobljenih razpoznavnih
sredstev, dolgov in pogojnih
obveznosti glede na ugotovljene
preračunane pozitivne in negativne
razlike pri njih, uskupinjevalna
razlika pa je uskupinjevalno dobro
ime pri neopredmetenih dolgoročnih
sredstvih oziroma se zanjo pripozna
presežek v uskupinjenem poslovnem
izidu.
8.28. Del uskupinjenega kapitala pri
prvem uskupinjenju zajema tudi
preneseni čisti dobiček in
nerazdeljeni čisti dobiček odvisnega
podjetja. Če se po prvem
uskupinjenju čisti dobiček odvisnega
podjetja, dosežen pred prvim
uskupinjenjem, izplača, je treba pri
naslednjem uskupinjevanju to
obračunati v okviru uskupinjenega
kapitala.
8.29. Pri prevedbi vsote kapitala iz
posamičnih bilanc stanja
uskupinjenih podjetij v uskupinjeni
kapital se ob utemeljenih razlogih
pojavljajo še izključitve in
vključitve iz drugih razlogov.
|
|
|
|
8.30. Podjetje mora posebej razkriti
poslovna izida, izračunana na
podlagi prevrednotenja zaradi
ohranjanja kupne moči kapitala v
evru in na podlagi rasti cen
življenjskih potrebščin.
8.31. Podjetja, ki niso zavezana
reviziji, morajo razkrivati samo
informacije in podatke iz SRS 8.30
ter zakonsko določene informacije in
podatke, preostala podjetja pa
morajo zadostiti tudi zahtevam po
razkrivanju v skladu s tem
standardom. Ta razkritja so
predpisana za vse pomembne zadeve.
Naravo in stopnjo pomembnosti
opredeli podjetje v svojih aktih.
8.32. Pri vsaki vrsti delniškega
kapitala je treba posebej razkriti
a) število izdanih in v celoti
vplačanih delnic ter število izdanih
in ne v celoti vplačanih delnic; b)
lastnost delnic (pravice, prednosti
in omejitve v zvezi z delnicami
posameznega razreda), tudi omejitve
razdeljevanja dividend; c) izdajo
novih delnic, združitev delnic,
razdružitev delnic, umik delnic in
spremembo lastnosti delnic; č)
število odkupljenih lastnih delnic
in delnic, ki jih imajo druga
uskupinjena podjetja; ter d) podatke
o možnih pogojno izdanih delnicah
(uresničitev pravice imetnikov
zamenljivih obveznic do zamenjave v
delnice ali uresničitev prednostne
pravice do nakupa novih delnic).
8.33. Razkrivata se narava in namen
vseh vrst rezerv.
8.34. Razkriva se znesek dividend
nabiralnih (kumulativnih) in/ali
prednostnih delnic, ki še niso bile
izplačane.
8.35. Razkrivajo se drugi pomembni
podatki v zvezi s stanjem in
gibanjem sestavin kapitala.
|
|
|
|
|
8.36. V tem
standardu je uporabljenih nekaj izrazov, ki jih
je treba razložiti in tako opredeliti ključne
pojme.
a) Celotni
kapital je kapital, s katerim lastniki
financirajo podjetje. Pri delniških družbah se
lahko imenuje tudi delničarski kapital, to je
kapital, ki pripada delničarjem in ima več
sestavin, med katerimi je tudi osnovni kapital,
to je delniški kapital, ki opredeljuje
lastništvo nad takšnim podjetjem.
b) Odobreni
kapital je v statutu določen kapital, do
katerega lahko uprava (ravnateljstvo), ki je za
to pooblaščena, poveča osnovni kapital, če dá
soglasje nadzorni svet. Odobreni kapital se ne
pripozna v knjigovodskih razvidih in bilanci
stanja, temveč je naveden le v pojasnilih k
bilanci stanja.
c) Vpisani
kapital je v delniški družbi vrednost izdanih
delnic; v knjigovodskih razvidih in bilanci
stanja se pripozna kot osnovni kapital ne glede
na to, ali so delnice vplačane ali ne.
č) Vplačani
kapital je v delniški družbi razlika med
vpisanimi delnicami in še ne vplačanimi
delnicami; v družbi z omejeno odgovornostjo pa
razlika med vpisanim kapitalom in še ne
vplačanimi deleži kapitala.
d) Kapital v
obtoku je v delniški družbi razlika med vpisanim
kapitalom in odkupljenimi lastnimi delnicami.
Imenuje se lahko tudi uveljavljajoči se kapital.
e) Navadne
delnice so del delniškega kapitala. Njihovi
lastniki so upravičeni do soupravljanja. Če je
čisti dobiček dovolj velik, da pokrije dividende
prednostnih delnic, se lahko izplačajo
dividende.
f) Prednostne
delnice so del delniškega kapitala. Njihovi
lastniki praviloma niso upravičeni do
soupravljanja. Če je čisti dobiček dovolj velik,
se izplačajo dividende v predvidenem odstotku
ali znesku.
g) Skupina
podjetij je skupina, ki jo sestavljajo
obvladujoče podjetje in od njega odvisna
podjetja, za katera se sestavljajo skupinski
računovodski izkazi.
h) Finančni
inštrument je pogodba, na podlagi katere nastane
finančno sredstvo enega podjetja in hkrati
finančna obveznost ali kapitalski inštrument
drugega podjetja.
i) Kapitalski
inštrument je pogodba, ki dokazuje preostali
delež v sredstvih po odštetju vseh dolgov.
j) Izpeljani
finančni inštrument (izvedeni finančni
inštrument) je finančni inštrument, a) katerega
vrednost se spremeni zaradi določene obrestne
mere, tečaja vrednostnih papirjev, cene blaga,
valutnega tečaja, indeksa cen, zaupanjske
(kreditne) sposobnosti ali oziroma podobnih
spremenljivk; b) ki ne zahteva začetne čiste
finančne naložbe ali ki zahteva le majhno čisto
začetno čisto finančno naložbo in c) ki se
poravna v prihodnosti.
k) Preneseni
čisti dobiček iz prejšnjih let je zadržani čisti
dobiček, ki še ni razdeljen.
l) Pripoznani
presežek v uskupinjenem poslovnem izidu je
presežek čiste poštene vrednosti opredeljivih
sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti nad
nabavno vrednostjo odvisnega podjetja pri prvem
uskupinjevanju.
|
|
|
|
8.37. Če se
osnovni kapital med letom poveča s stvarnimi
vložki, se ti izkažejo med sredstvi z dnem
prevzema. Denarni in stvarni vložki se do dneva
vpisa kapitala v sodni register izkazujejo kot
obveznost. Osnovni kapital se poveča z dnem
vpisa v sodni register in s tem dnem se
povečanje tudi knjigovodsko pripozna.
8.38.
Pridobljene lastne delnice ali lastni poslovni
deleži se odštevajo od kapitala. V izkazu
poslovnega izida se ob nakupu, prodaji, izdaji
ali umiku ne pripozna dobiček ali izguba iz tega
posla oziroma se vse razlike poračunavajo s
kapitalom.
8.39. Obveznosti
za dividende se ne izkazujejo posebej kot
sestavni del kapitala, temveč se izkazujejo kot
finančni dolg, čim je čisti dobiček razdeljen;
sestavni del kapitala je le nerazdeljeni čisti
dobiček, preden se razdeli delničarjem,
razporedi v rezerve in tako naprej.
8.40. Vse druge
sestavine celotnega kapitala pripadajo lastnikom
osnovnega kapitala v sorazmerju z njihovimi
lastniškimi deleži v osnovnem kapitalu.
|
|
|
|
8.41. Ta
standard je sprejel strokovni svet Slovenskega
inštituta za revizijo na svoji seji 17. novembra
2005. K njemu sta dala soglasje minister za
finance in minister za gospodarstvo. Podjetja,
ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, ga
začnejo uporabljati s 1. januarjem 2006,
preostala podjetja pa s prvim poslovnim letom,
ki se začne po tem datumu. Podjetja z dnem
začetka uporabe tega standarda prenehajo
uporabljati SRS 8 - Kapital (2002).
|
|
|