Medletne bilance in ostali računovodski obračuni so
bistvenega pomena za vaš uspeh, saj je možno pravilne
poslovne odločitve sprejemati le na podlagi točnih in
ažurnih informacij
|
>> Mesečna izdelava bilanc >>
>> Program brezplačno >>
>> Cenik - računovodstvo
>>
|
|
Ta standard se
uporablja pri knjigovodskem razvidovanju,
obračunavanju in razkrivanju kratkoročnih in
dolgoročnih poslovnih terjatev. Povezan je z
računovodskimi načeli od 56 do 58 (Kodeks
računovodskih načel, 1995). Obdeluje
a) razvrščanje
terjatev,
b) pripoznavanje in odpravljanje pripoznanj
terjatev,
c) začetno računovodsko merjenje terjatev,
č) prevrednotovanje terjatev,
d) uskupinjevanje terjatev ter
e) razkrivanje terjatev.
Ne obdeluje pa
usredstvenih (aktivnih) časovnih razmejitev. Ta
standard se opira predvsem na mednarodne
računovodske standarde (MRS) 1, 12, 21, 32, 36
in 39 (2004) ter 4. in 7. direktivo Evropske
unije. Povezan je predvsem s slovenskimi
računovodskimi standardi (SRS) 12, 17, 18 in 24.
Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z
opredelitvami ključnih pojmov (poglavjem C),
pojasnili (poglavjem Č) in Uvodom v slovenske
računovodske standarde (2006).
|
|
|
|
|
|
5.1.
Terjatve so na premoženjskopravnih
in drugih razmerjih zasnovane
pravice zahtevati od določene osebe
plačilo dolga, dobavo kakih stvari
ali opravitev kake storitve. Kot
poslovne terjatve se ne štejejo
dolgoročne finančne naložbe in
kratkoročne finančne naložbe, temveč
le tiste, povezane s finančnimi
prihodki, ki izhajajo iz njih.
Finančne terjatve so obravnavane v
SRS 3 in SRS 6. Usredstvene
(aktivne) časovne razmejitve spadajo
med poslovne terjatve le v širšem
pomenu in pri računovodskem
proučevanju ter niso predmet tega
standarda.
5.2.
Terjatve se pojavljajo večinoma do
kupcev ali drugih financerjev
prodanih proizvodov in opravljenih
storitev, lahko pa tudi do
dobaviteljev prvin poslovnega
procesa, do zaposlencev, do
udeležencev pri razporejanju
poslovnega izida, do financerjev in
do uporabnikov finančnih naložb.
5.3.
Terjatve do kupcev so terjatve v
zvezi s prodanimi proizvodi,
trgovskim blagom in opravljenimi
storitvami pa tudi v zvezi s
prodanimi drugimi sredstvi; terjatve
do drugih financerjev prodanih
proizvodov in opravljenih storitev
so predvsem terjatve do države v
zvezi z zasluženimi državnimi
podporami pri prodaji.
5.4.
Terjatve do dobaviteljev prvin
poslovnega procesa so njim dani
predujmi za opredmetena osnovna
sredstva, neopredmetena sredstva,
zaloge materiala in še ne opravljene
storitve pa tudi njim dana
preplačila in varščine; terjatve do
zaposlencev so njim dani predujmi in
odškodninske obremenitve.
5.5.
Terjatve do udeležencev pri
razporejanju poslovnega izida so
terjatve do države iz naslova
plačanih davkov ali do tistih, ki so
dolžni prispevati k poravnavi
izgube. Terjatve do financerjev se
pojavljajo v glavnem v zvezi z
nevplačanim v plačilo zapadlim
vpisanim kapitalom, terjatve do
uporabnikov finančnih naložb pa v
zvezi z njim obračunanimi obrestmi
in deleži v njihovem čistem dobičku.
Posebna vrsta terjatev so terjatve
do države v zvezi z vstopnim davkom
na dodano vrednost in terjatve do
države za odloženi davek.
5.6.
Dani predujmi se v bilanci stanja
izkazujejo v zvezi s stvarmi, na
katere se nanašajo. Dani predujmi za
opredmetena osnovna sredstva so v
isti skupini kot opredmetena osnovna
sredstva, dani predujmi za
neopredmetena sredstva so sestavni
del neopredmetenih sredstev, dani
predujmi za zaloge pa sestavni del
zalog.
5.7.
Terjatve se glede na zapadlost v
plačilo razčlenjujejo na dolgoročne
in kratkoročne. Na to razčlenitev ne
vpliva razvidovanje predujmov med
sredstvi v duhu SRS
5.6,
ki so praviloma kratkoročne
terjatve. Kratkoročne terjatve se
predvidoma udenarijo v letu dni. Vse
druge terjatve se štejejo kot
dolgoročne. V bilanci stanja se
dolgoročne terjatve, ki so že
zapadle (a še niso poravnane), in
dolgoročne terjatve, ki bodo zapadle
v plačilo v letu dni po dnevu
bilance stanja, izkazujejo kot
kratkoročne terjatve.
5.8.
Terjatve se razčlenjujejo na tiste,
ki se nanašajo na uskupinjena
odvisna podjetja, pridružena
podjetja, skupaj obvladovana
podjetja in druge. Takšne terjatve
se obravnavajo posebej tudi zaradi
sestavljanja skupinskih
računovodskih izkazov. Posebej se
obravnavajo tudi deleži v skupnih
terjatvah v primeru skupnih
podvigov.
5.9.
Terjatve se razčlenjujejo tudi na
tiste, ki se nanašajo na stranke v
državi, in na tiste, ki se nanašajo
na stranke v tujini. Obravnavajo se
posebej, ker je treba v drugem
primeru pri sestavljanju skupinskih
računovodskih izkazov zneske v
domači valuti prevesti v zneske
ustrezne tuje valute in obratno.
5.10. Prejeti vrednostni papirji za
poravnavo terjatev niso sestavni del
terjatev. Prejeti čeki in takoj
udenarljivi vrednostni papirji so
sestavni del denarnih sredstev,
prejete menice in vrednostni papirji
s kasnejšo zapadlostjo v plačilo pa
sestavni del kratkoročnih finančnih
naložb.
5.11. Terjatve v posesti za
trgovanje so sestavni del
kratkoročnih finančnih naložb.
5.12. Vrednost terjatev je mogoče
varovati pred tveganjem z ustreznimi
izpeljanimi finančnimi inštrumenti,
ki spadajo med kratkoročne finančne
naložbe ali kratkoročne finančne
obveznosti.
|
|
|
|
5.13. Terjatev se v knjigovodskih
razvidih in bilanci stanja pripozna
kot sredstvo, če a) je verjetno, da
bodo pritekale gospodarske koristi,
povezane z njo, in b) je mogoče
njeno izvirno vrednost zanesljivo
izmeriti.
5.14. Terjatev se v knjigovodskih
razvidih in bilanci stanja na
podlagi ustreznih listin pripozna
kot sredstvo, ko se začnejo
obvladovati nanjo vezane pogodbene
pravice.
5.15. Terjatve za odloženi davek so
zneski davka iz dobička, ki bodo
povrnjeni v prihodnjih obdobjih
glede na a) odbitne začasne razlike;
b) prenos neizrabljenih davčnih
izgub v naslednja obdobja in c)
prenos neizrabljenih davčnih
dobropisov v naslednja obdobja.
5.16. Terjatve za odloženi davek za
odbitne začasne razlike se
pripoznajo, če je verjetno, da se bo
pojavil razpoložljivi obdavčljivi
dobiček, ki ga bo mogoče obremeniti
za odbitne začasne razlike. Terjatve
za odloženi davek se ne pripoznajo,
če izhajajo iz začetno pripoznanih
sredstev ali obveznosti v poslovnem
dogodku, ki v času svojega nastanka
ne vpliva niti na računovodski
dobiček niti na obdavčljivi dobiček
(davčno izgubo), razen če gre za
poslovno združitev v smislu točke 10
Uvoda v slovenske računovodske
standarde (2006).
5.17. Terjatve za odloženi davek za
vse odbitne začasne razlike, ki
izhajajo iz finančnih naložb v
odvisna podjetja, podružnice in
pridružena podjetja ter deležev v
skupnih podvigih, se pripoznajo,
kolikor in samo kolikor je verjetno,
da bodo začasne razlike odpravljene
v predvidljivi prihodnosti in bo na
razpolago obdavčljivi dobiček, tako
da bo mogoče uporabiti začasne
razlike.
5.18. Terjatve za odloženi davek za
neizrabljene davčne izgube in davčne
dobropise se pripoznajo, če je
verjetno, da bo na razpolago
prihodnji obdavčljivi dobiček, ki ga
bo mogoče obremeniti za neizrabljene
davčne izgube in neizrabljene davčne
dobropise.
5.19. Terjatve za odloženi davek se
izkažejo kot dolgoročne terjatve.
5.20. Na vsak dan bilance stanja
podjetje ponovno oceni prej
nepripoznane terjatve za odloženi
davek in pripozna prej nepripoznano
terjatev za odloženi davek, če je
verjetno, da bo prihodnji
obdavčljivi dobiček omogočil uporabo
terjatev za odloženi davek. Podjetje
zmanjša knjigovodsko vrednost
terjatev za odloženi davek, če ni
več verjetno, da bo na razpolago
dovolj obdavčljivega dobička, da bi
bilo mogoče uporabiti del ali celoto
takšne terjatve za odloženi davek.
Vsako takšno zmanjšanje se odpravi,
če postane verjetno, da bo na
razpolago zadosten obdavčljivi
dobiček.
5.21. Terjatve in obveznosti za
odloženi davek se pobotajo, če in le
če ima podjetje zakonsko pravico
pobotati odmerjene terjatve za davek
in odmerjene obveznosti za davek ter
se terjatve in obveznosti za
odloženi davek nanašajo na davek iz
dobička, ki pripada isti davčni
oblasti.
5.22. Kratkoročne terjatve za davek
se pojavijo, če v obravnavanem in
prejšnjih obdobjih plačani davek
preseže obračunani davek.
5.23. Pripoznanje terjatve kot
sredstva v knjigovodskih razvidih in
bilanci stanja se odpravi, če se ne
obvladujejo več nanjo vezane
pogodbene pravice, ne obvladujejo pa
se, če se pravice do koristi,
podrobno določene v pogodbi,
izrabijo, če ugasnejo ali če se
odstopijo.
|
|
|
|
5.24. Terjatve vseh vrst se ob
začetnem pripoznanju izkazujejo v
zneskih, ki izhajajo iz ustreznih
listin, ob predpostavki, da bodo
poplačane. Prvotne terjatve se lahko
kasneje povečajo ali pa ne glede na
prejeto plačilo ali drugačno
poravnavo tudi zmanjšajo za vsak
znesek, utemeljen s pogodbo.
5.25. Kasnejša povečanja terjatev
(razen danih predujmov) praviloma
povečujejo ustrezne poslovne
prihodke ali finančne prihodke.
5.26. Obresti od terjatev so
finančni prihodki.
5.27. Kasnejša zmanjšanja terjatev
(razen danih predujmov) ne glede na
prejeto plačilo ali drugačno
poravnavo praviloma zmanjšujejo
ustrezne poslovne prihodke ali
finančne prihodke.
|
|
|
|
5.28. Prevrednotenje terjatev je
sprememba njihove knjigovodske
vrednosti; kot prevrednotenje se ne
šteje pogodbeno povečanje oziroma
zmanjšanje njihove knjigovodske
vrednosti. Opravi se lahko na koncu
poslovnega leta ali med njim. Pojavi
se predvsem kot prevrednotenje
terjatev zaradi njihove oslabitve
ali prevrednotenje terjatev zaradi
odprave njihove oslabitve.
5.29. Terjatve se praviloma merijo
po odplačni vrednosti po metodi
efektivnih obresti.
5.30. Terjatve, izražene v tuji
valuti, se na dan bilance stanja
preračunajo v domačo valuto.
Povečanje terjatev povečuje finančne
prihodke, zmanjšanje terjatev pa
povečuje finančne odhodke.
5.31. Če obstajajo nepristranski
dokazi, da je prišlo pri terjatvi,
izkazani po odplačni vrednosti, do
izgube zaradi oslabitve, se izguba
izmeri kot razlika med knjigovodsko
vrednostjo terjatve in sedanjo
vrednostjo pričakovanih prihodnjih
denarnih tokov, ki so razobresteni
(diskontirani) po efektivni obrestni
meri terjatve (to je po efektivni
obrestni meri, izračunani pri
začetnem pripoznanju)Knjigovodsko
vrednost terjatve je treba zmanjšati
s preračunom na kontu popravka
vrednosti. Izguba bremeni
prevrednotovalne poslovne odhodke v
zvezi s terjatvami. Terjatve, za
katere se domneva, da ne bodo
poravnane oziroma ne bodo poravnane
v celotnem znesku, je treba šteti
kot dvomljive, če se zaradi njih
začne sodni postopek, pa kot sporne.
5.32. Če se v naslednjem obdobju
izguba zaradi oslabitve zmanjša in
če je mogoče zmanjšanje
nepristransko povezati z dogodkom po
pripoznanju oslabitve, je treba že
prej pripoznano izgubo zaradi
oslabitve razveljaviti s preračunom
na kontu popravka vrednosti. Zaradi
razveljavitve knjigovodska vrednost
terjatve ne sme biti večja od
vrednosti, ki naj bi bila odplačna
vrednost, če oslabitev ne bi bila
pripoznana na dan, ko je izguba
razveljavljena. Vrednost
razveljavitve izgube se obravnava
kot prevrednotovalni poslovni
prihodek v zvezi s terjatvami.
5.33. Terjatve za odloženi davek se
ne diskontirajo.
|
|
|
|
5.34. Skupinska bilanca stanja se
sestavi, kot da bi šlo za eno sámo
podjetje. Terjatve v njej zajemajo
terjatve obvladujočega podjetja in
odvisnih podjetij. Uskupinjene
terjatve se ne vodijo na posebnih
kontih, temveč se povzemajo iz
posamičnih bilanc stanja
uskupinjenih podjetij na podlagi
dodatnih podatkov in prilagoditev,
ki se nanašajo na prevedbo v
predstavitveno valuto obvladujočega
podjetja, na izločitev medsebojnih
poslovnih razmerij v skupini in na
prevrednotenje v zvezi z
uskupinjenjem. Zaradi takšnih
prilagoditev se neodpisana vrednost
uskupinjenih terjatev razlikuje od
seštevka knjigovodskih vrednosti
terjatev v posamičnih bilancah
stanja uskupinjenih podjetij.
5.35. Če so v posamičnih bilancah
stanja uskupinjenih podjetij
knjigovodske vrednosti terjatev
izražene v valuti, ki se razlikuje
od predstavitvene valute
obvladujočega podjetja, jih je treba
prevesti v predstavitveno valuto
obvladujočega podjetja po srednjem
tečaju Banke Slovenije na dan
bilance stanja.
5.36. Terjatve skupine kot celote ne
zajemajo terjatev podjetij v skupini
do drugih podjetij v skupini, saj
gre v takem primeru za notranja
obračunska razmerja; upoštevajo se
le terjatve podjetij v skupini do
drugih, ki niso člani skupine. Iz
uskupinjenih terjatev posameznega
podjetja v skupini morajo biti
izločene njegove terjatve do drugih
podjetij v skupini, pri katerih se
istočasno in iz istega naslova
pojavijo dolgovi do njega. To se
nanaša tudi na dane in prejete
predujme, ne pa samo na terjatve do
kupcev in dolgove do dobaviteljev. V
idealnih razmerah so medsebojne
terjatve in medsebojni dolgovi
izkazani v enakem znesku, tako da
jih je mogoče v celoti pobotati in s
tem izločiti. Če pri uskupinjevalnem
pobotanju znesek iz medsebojnih
razmerij na obeh straneh ni enak, je
treba ugotoviti vzrok in ga
odpraviti. Neprave uskupinjevalne
razlike pri terjatvah izvirajo iz
napačnih knjižb, časovno
neusklajenih obračunov, časovno
različnih prikazov pri podjetjih in
tako naprej; zagotoviti je treba
stanje, ki bi nastalo, če napak ne
bi bilo. Prave uskupinjevalne
razlike pri poslovnih razmerjih so
posledica različnih načinov
vrednotenja. Odprava takih razlik
lahko vpliva prek uskupinjenih
poslovnih prihodkov ali uskupinjenih
poslovnih odhodkov na uskupinjeni
čisti dobiček in nato na uskupinjeni
preneseni čisti dobiček.
5.37. Če se pri prvem uskupinjenju
odvisnega podjetja pri terjatvah
pojavijo preračunane pozitivne
razlike ali preračunane negativne
razlike, je treba vrednost
uskupinjenih terjatev povečati ali
zmanjšati in razliko upoštevati pri
ugotavljanju uskupinjevalnega
dobrega imena. Ko so takšne terjatve
udenarjene, je treba za razliko
popraviti uskupinjene poslovne
prihodke ali uskupinjene poslovne
odhodke.
5.38. Pri pretvorbi vsote terjatev
iz posamičnih bilanc stanja
uskupinjenih podjetij v uskupinjene
terjatve se ob utemeljenih razlogih
pojavljajo še izključitve in
vključitve iz drugih razlogov.
|
|
|
|
5.39. Podjetja, ki niso zavezana
reviziji, morajo razkrivati samo
zakonsko določene informacije in
podatke, preostala podjetja pa
morajo zadostiti tudi zahtevam po
razkrivanju v skladu s tem
standardom. Ta razkritja so
predpisana za vse pomembne zadeve.
Naravo in stopnjo pomembnosti
opredeli podjetje v svojih aktih.
5.40. Pri poslovnih terjatvah so
potrebna razkritja nezavarovanih in
zavarovanih terjatev do kupcev pa
tudi terjatev do članov uprave
(ravnateljstva), članov nadzornega
sveta in notranjih lastnikov.
5.41. Za vsako vrsto terjatev se
razkriva računovodska usmeritev za
oslabitev.
5.42. Za vsako vrsto terjatev se
razkrivajo informacije o a)
izpostavljenosti različnim vrstam
tveganja ter b) obsegu in vrsti
finančnih inštrumentov za varovanje
pred tveganjem.
5.43. Razkriva se razčlenitev
terjatev po rokih zapadlosti v
plačilo.
5.44. V zvezi z uskupinjevanjem
terjatev je treba pojasniti njihovo
pobotanje z dolgovi drugih podjetij
v skupini pa tudi nastanek
uskupinjevalnih razlik.
5.45. Podjetje razkrije znesek
terjatev za odloženi davek in
dokaze, ki podpirajo pripoznanje
terjatev, če je pripoznanje odvisno
od prihodnjih obdavčljivih dobičkov,
ki presegajo dobičke iz odprave
obstoječih obdavčljivih začasnih
razlik, ali če ima podjetje v
tekočem ali je imelo v prejšnjih
obdobjih izgubo, ki se nanaša na
terjatve za odloženi davek.
|
|
|
|
|
5.46. V tem
standardu je uporabljenih nekaj izrazov, ki jih
je treba razložiti in tako opredeliti ključne
pojme.
a) Dolgoročna
terjatev je terjatev, ki zapade v plačilo v
obdobju, daljšem od leta dni.
b) Kratkoročna
terjatev je terjatev, ki zapade v plačilo v
obdobju, krajšem od leta dni.
c) Poslovni
cikel je obdobje od pridobitve sredstva za
uporabo do njegove prodaje za denar. Če poslovni
cikel ni jasno opredeljen, se šteje, da traja
leto dni. V podjetjih, v katerih je poslovni
cikel daljši od leta dni, se med kratkoročne
razvrščajo tudi terjatve (dolgovi) z rokom
zapadlosti po več kot letu dni. Takšna
razvrstitev se smiselno upošteva tudi pri
sestavitvi bilance stanja.
č) Prodaja na up
(kredit) je prodaja blaga ali storitve, ki ga
(jo) kupec v trenutku prenosa nanj še ne plača.
d) Dvomljiva
terjatev je terjatev, za katero se domneva, da
ne bo poravnana oziroma ne bo poravnana v
celotnem znesku.
e) Sporna
terjatev je terjatev, ki sproži med upnikom in
dolžnikom spor, ki ga rešuje sodišče.
f) Varščina je
zastavljena nadomestna stvar, ki jo dá dolžnik
upniku v zagotovilo, da bo izpolnil svoje
obveznosti. Pri dolžniku je dana varščina
izkazana kot terjatev, pri upniku pa dobljena
varščina kot obveznost, ki zapade v plačilo ob
poravnavi terjatve.
g) Predujem
(predplačilo, avans) je vnaprejšnje plačilo
dobavitelju za še ne v plačilo zapadlo
obveznost. Pri kupcu je terjatev do dobavitelja,
pri dobavitelju pa obveznost do kupca.
h) Preplačilo je
presežek plačila obveznosti nad celotno
obveznostjo, ki povzroči, da se pri plačniku
pojavi ustrezna terjatev; navadno nastane zaradi
pomote.
i) Poštena
vrednost je znesek, za katerega je mogoče
zamenjati sredstvo ali s katerim je mogoče
poravnati obveznost ali za katerega je mogoče
zamenjati podeljen kapitalski inštrument med
dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu,
v katerem sta medsebojno neodvisni in
enakopravni.
j) Odplačna
vrednost terjatev je znesek, s katerim se
terjate v izmeri ob začetnem pripoznanju,
zmanjšan za odplačilo glavnice, povečan oziroma
zmanjšan (po metodi efektivnih obresti) za
nabrano odplačilo razlike med začetnim in v
plačilo zapadlim zneskom ter zmanjšan zaradi
oslabitve oziroma neudenarljivosti.
|
|
|
|
5.47. Nekatere
terjatve, ki ne nastajajo odvisno od nakupa in
prodaje, so lahko povezane tudi z nastankom
finančnih prihodkov, čeprav niso finančne
naložbe, na primer terjatve za obresti in za
dividende.
5.48. Terjatve
pomembnih vrednosti, ki se ne obrestujejo, se v
bilanci stanja izkažejo po diskontirani
vrednosti, pri čemer se upošteva povprečna
obrestna mera, ki jo v primerljivih poslih
dosega podjetje. Terjatve, ki se obrestujejo in
pri katerih se dejanska oziroma dogovorjena
obrestna mera pomembno ne razlikuje od efektivne
obrestne mere, se v bilanci stanja izkažejo po
začetni pripoznani vrednosti, zmanjšani zaradi
odplačil in oslabitev oziroma neudenarljivosti.
5.49. S
kasnejšimi povečanji oziroma zmanjšanji terjatev
iz SRS 5.25 in 5.27 so mišljene predvsem
spremembe vrednosti terjatev zaradi kasnejših
popustov, vračil prodanega blaga in priznanih
reklamacij ter kasneje ugotovljenih napak.
5.50. Med
poslovnim letom se popravki vrednosti terjatev,
ki jih ni mogoče poplačati, lahko oblikujejo
posamično ali v odstotku, izračunanem na podlagi
izkušenj iz preteklih let in pričakovanj v
prihodnosti. Popravki vrednosti zmanjšujejo
knjigovodsko vrednost terjatve in povečujejo
prevrednotovalne odhodke. Na koncu leta se
preostali saldo popravka vrednosti uskladi z
utemeljeno vrednostjo še ne poravnanih terjatev
in se ustrezno poveča ali zmanjša.
5.51. Z valutnim
tečajem je v tem standardu mišljen srednji tečaj
Banke Slovenije, iz utemeljenih razlogov pa se
lahko uporabi tudi ustrezni tečaj poslovne
banke.
|
|
|
|
5.52. Ta
standard je sprejel strokovni svet Slovenskega
inštituta za revizijo na svoji seji 17. novembra
2005. K njemu sta dala soglasje minister za
finance in minister za gospodarstvo. Podjetja,
ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, ga
začnejo uporabljati s 1. januarjem 2006,
preostala podjetja pa s prvim poslovnim letom,
ki se začne po tem datumu. Podjetja z dnem
začetka uporabe tega standarda prenehajo
uporabljati SRS 5 - Terjatve (2002). |
|
|