Medletne bilance in ostali računovodski obračuni so
bistvenega pomena za vaš uspeh, saj je možno pravilne
poslovne odločitve sprejemati le na podlagi točnih in
ažurnih informacij
|
>> Mesečna izdelava bilanc >>
>> Program brezplačno >>
>> Cenik - računovodstvo
>>
|
|
Ta standard se
uporablja pri knjigovodskem razvidovanju,
obračunavanju in razkrivanju zalog materiala,
trgovskega blaga, nedokončane proizvodnje in
proizvodov. Povezan je z računovodskimi načeli
od 40 do 49 (Kodeks računovodskih načel, 1995).
Obdeluje
a) razvrščanje
zalog,
b) pripoznavanje in odpravljanje pripoznanj
zalog,
c) začetno računovodsko merjenje zalog,
č) prevrednotovanje zalog,
d) uskupinjevanje zalog ter
e) razkrivanje zalog.
Ta standard se
opira predvsem na mednarodne računovodske
standarde (MRS) 1, 2, 11, 36 in 41 (2004) ter 4.
in 7. direktivo Evropske unije. Povezan je
predvsem s slovenskimi računovodskimi standardi
(SRS) 14, 16 in 17. Standard (poglavje B) je
treba brati skupaj z opredelitvami ključnih
pojmov (poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) in
Uvodom v slovenske računovodske standarde
(2006).
|
|
|
|
|
|
4.1.
Zaloge so praviloma sredstva v
opredmeteni obliki, ki bodo
porabljena pri ustvarjanju
proizvodov ali opravljanju storitev
oziroma pri proizvajanju za prodajo
ali prodana v okviru rednega
poslovanja.
4.2.
Zaloga materiala zajema količine v
skladišču, dodelavi in predelavi pa
tudi na poti od dobavitelja, če jih
je kupec že prevzel. Kot material se
lahko šteje tudi drobni inventar z
dobo koristnosti do leta dni, lahko
pa tudi tisti z dobo koristnosti več
kot leto dni, če njegova posamična
nabavna cena ne presega 500 evrov.
4.3.
Zaloga v postopku proizvajanja
zajema nedokončano proizvodnjo in
polproizvode. Nedokončana
proizvodnja lahko obsega tudi
opravljanje storitev, ki so do konca
obračunskega obdobja dokončane, od
naročnika pa še ne prevzete
(potrjene).
4.4.
Zaloga, namenjena prodaji, zajema
dokončane proizvode in trgovsko
blago v skladišču ter količine na
poti do kupca, dokler jih ne
prevzame, trgovsko blago pa tudi
količine na poti od dobavitelja, če
jih je kupec že prevzel. Kot
dokončani proizvod se šteje tudi
živina za prodajo.
4.5.
Dani predujmi za material in
trgovsko blago, ki se v bilanci
stanja izkazujejo v povezavi z
zalogami, se knjigovodsko izkazujejo
kot terjatve.
4.6.
Količine v zalogi je treba ločevati
od poškodovanih stvari v zalogi,
proizvodov iz ustavljene
proizvodnje, proizvodov slabše
kakovosti in neidočega trgovskega
blaga.
4.7.
Zaloge, pridobljene pri drugih
uskupinjenih podjetjih, je treba
ločevati od zalog, ki z njimi niso
povezane.
|
|
|
|
4.8.
Stvar v zalogi se v knjigovodskih
razvidih in bilanci stanja pripozna,
če a) je verjetno, da bodo pritekale
gospodarske koristi, povezane z njo,
in b) je mogoče njeno nabavno
vrednost oziroma stroškovno vrednost
zanesljivo izmeriti.
4.9.
Stvar v zalogi se v knjigovodskih
razvidih in bilanci stanja pripozna
kot sredstvo, ko se ob upoštevanju
prevzema na podlagi ustreznih listin
začne obvladovati.
4.10. Če se pri stvari v zalogi
ugotovijo kakovostne spremembe v
duhu SRS 5.6, se prikažejo tudi v
knjigovodskih razvidih.
4.11. Pripoznanje stvari v zalogi
kot sredstva v knjigovodskih
razvidih in bilanci stanja se
odpravi, ko je porabljena, prodana
ali kako drugače preneha obstajati,
kar potrjujejo ustrezne listine.
|
|
|
|
4.12. Količinska enota zaloge
materiala in trgovskega blaga se ob
začetnem pripoznanju ovrednoti po
nabavni ceni, ki jo sestavljajo
nakupna cena, uvozne in druge
nevračljive nakupne dajatve ter
neposredni stroški nabave. Med
nevračljive nakupne dajatve se
všteva tudi tisti davek na dodano
vrednost, ki se ne povrne. Nakupna
cena se zmanjša za dobljene popuste.
4.13. Količinska enota proizvoda
oziroma nedokončane proizvodnje se
ob začetnem pripoznanju ovrednoti po
proizvajalnih stroških v širšem ali
ožjem pomenu, lahko pa se v
utemeljenih okoliščinah ovrednoti z
zoženo lastno ceno kot eno
skrajnostjo oziroma s spremenljivimi
proizvajalnimi stroški v ožjem
pomenu kot drugo skrajnostjo.
Vštevanje posrednih stroškov v ceno
količinske enote v zalogi mora biti
povezano s spravitvijo zalog do
trenutnih nahajališč in trenutnih
stopenj dodelave. V vrednost zalog
je mogoče všteti stroške
izposojanja, s katerimi se
financirajo zaloge.
4.14. Razčlenijo se sestavine cene
količinske enote v zalogi in še
posebej tisti del posrednih
proizvajalnih stroškov, ki ima
naravo stalnih stroškov ter ni
povezan z dovodom zalog do trenutnih
nahajališč in trenutnih stopenj
dodelave.
4.15. Vrednosti sestavin v ceni
količinske enote in celotna cena
količinske enote izhajajo ob
začetnem pripoznanju iz izvirnih
vrednosti. Izjemni stroški
neposrednega materiala in
neposrednega dela pa tudi izjemni
posredni stroški se ne smejo všteti
v ceno količinske enote v zalogi.
Vštetje stalnega dela posrednih
proizvajalnih stroškov mora
temeljiti na običajni stopnji izrabe
zmogljivosti običajnega obsega
proizvajalnih zgradb, opreme in
zaposlencev.
4.16. Če se cene v obračunskem
obdobju na novo nabavljenih
količinskih enot ali stroški na novo
proizvedenih količinskih enot
razlikujejo od cen oziroma stroškov
količinskih enot iste vrste v
zalogi, se lahko med letom za
zmanjševanje teh količin uporablja
metoda zaporednih cen (fifo) ali
metoda tehtanih povprečnih cen
vključno z metodo drsečih povprečnih
cen. Drobni inventar, dan v uporabo,
prenese podjetje takoj med stroške,
lahko pa ga v obdobju, ki ni daljše
od leta dni, postopoma prenaša
mednje.
4.17. Če se uporabljajo stalne
(ocenjene, standardne) cene, se
obračunavajo odmiki posebej po
skupinah sorodnih stvari v zalogi
oziroma posebej po posameznih
projektih. Odmiki od stalnih cen se
izračunavajo tako, da je zadoščeno
sprotnemu vrednotenju zalog po SRS
4.14.
4.18. Knjigovodska vrednost
porabljenih zalog je strošek,
knjigovodska vrednost prodanih zalog
pa poslovni odhodek. Tako se šteje
tudi vrednost pri popisu
ugotovljenega primanjkljaja, za
katerega ni nihče osebno odgovoren.
|
|
|
|
4.19. Prevrednotenje zalog je
sprememba njihove knjigovodske
vrednosti. Opravi se lahko na koncu
poslovnega leta ali med njim.
4.20. Zaloge se vrednotijo po
izvirni vrednosti ali čisti
iztržljivi vrednosti, in sicer po
manjši izmed njiju. Zaradi okrepitve
se ne prevrednotujejo.
4.21. Vrednost zalog ni v celoti
nadomestljiva, če so zaloge
poškodovane, če so v celoti ali
delno zastarele ali če se njihove
prodajne cene znižajo. Vrednost
zalog tudi ni nadomestljiva, če se
povečajo ocenjeni stroški dokončanja
ali ocenjeni stroški v zvezi s
prodajo. Če knjigovodska vrednost,
vključno s tisto po zadnjih
dejanskih nabavnih cenah
oziroma stroškovnih cenah, presega
njihovo čisto iztržljivo vrednost,
jo je treba odpisati do čiste
iztržljive vrednosti. Vrednost zalog
je treba odpisati pri vsaki postavki
ali skupini podobnih postavk zalog
posebej.
4.22. Čista iztržljiva vrednost
zalog, potrebnih za izpolnitev
sklenjenih prodajnih pogodb, mora
biti izračunana na podlagi
pogodbenih cen. Če so prodajne
pogodbe sklenjene za število
proizvodov, ki je manjše od števila
proizvodov v zalogi, jo je treba
izračunati na podlagi splošno
veljavnih tržnih cen.
4.23. Vrednosti normalnih zalog
materiala, ki naj bi jih porabili
pri proizvajanju, ni treba zmanjšati
pod raven izvirne vrednosti, če je
mogoče pričakovati, da bo prodajna
vrednost dokončanih proizvodov, v
katere bodo vstopile, enaka izvirni
vrednosti ali večja od nje. Če pa je
mogoče pričakovati, da bo izvirna
vrednost dokončanih proizvodov večja
od čiste iztržljive vrednosti, je
treba zmanjšati vrednost zalog
materiala na raven čiste iztržljive
vrednosti.
4.24. Zmanjšanje vrednosti zalog
surovin, materiala in drobnega
inventarja obremenjuje stroške
materiala, zmanjšanje vrednosti
zalog nedokončane proizvodnje,
prozvodov in blaga pa ustrezne
poslovne odhodke.
|
|
|
|
4.25. Skupinska bilanca stanja se
sestavi, kot da bi šlo za eno sámo
podjetje. Zaloge v njej zajemajo
zaloge obvladujočega podjetja in
odvisnih podjetij ter sorazmerni del
zalog skupaj obvladovanih podjetij,
ne pa tudi zalog pridruženih
podjetij. Uskupinjene zaloge se ne
vodijo na posebnih kontih, temveč se
povzemajo iz izvirnih bilanc stanja
upoštevanih podjetij na podlagi
dodatnih podatkov in prilagoditev,
ki se nanašajo na prevedbo v
predstavitveno valuto obvladujočega
podjetja, na izločitev čistega
dobička iz njihove vrednosti, na
prerazvrstitev zalog in na
prevrednotenje zalog ob
uskupinjenju. Zaradi takšnih
prilagoditev se vrednost
uskupinjenih zalog razlikuje od
seštevka vrednosti zalog v izvirnih
bilancah stanja podjetij v skupini.
4.26. Če so v izvirnih bilancah
stanja upoštevanih podjetij
vrednosti zalog izražene v valuti,
ki se razlikuje od predstavitvene
valute obvladujočega podjetja, jih
je treba prevesti v predstavitveno
valuto obvladujočega podjetja po
srednjem tečaju Banke Slovenije na
dan bilance stanja.
4.27. Če podjetje v skupini kupi
zaloge pri drugem podjetju v isti
skupini in je v nakupno ceno vštet
tudi čisti dobiček prodajalca, je
treba ta čisti dobiček izločiti iz
uskupinjene vrednosti zalog in v
letu, ko je bil opravljen posel, za
čisti dobiček zmanjšati uskupinjene
poslovne prihodke ter s tem
uskupinjeni čisti dobiček in
uskupinjeni preneseni čisti dobiček
v primerjavi z njunim seštevkom.
Opustitev izločitve vmesnega čistega
dobička je možna, če je bil nakup
opravljen v normalnih tržnih
razmerah, če bi izločitev povzročila
nesorazmerno velik strošek ter če
vmesni čisti dobiček ne vpliva
bistveno na resnični in pošteni
prikaz skupinske bilance stanja
oziroma skupinskega izkaza
poslovnega izida.
4.28. Iz zornega kota celotne
skupine je treba prerazvrstiti
zaloge med zaloge materiala, zaloge
nedokončane proizvodnje, zaloge
proizvodov in zaloge trgovskega
blaga. Takšna razvrstitev se lahko
razlikuje od razvrstitve v izvirnih
bilancah stanja upoštevanih
podjetij.
4.29. Če se pri prvem uskupinjenju
pri zalogah odvisnega podjetja
pojavijo preračunane pozitivne
razlike, je treba vrednost
uskupinjenih zalog povečati in
razliko pokriti v okviru celotne
uskupinjevalne razlike, preden se
ugotovi uskupinjevalno dobro ime. Ob
njihovi porabi je treba takšno
povečano vrednost prenesti med
uskupinjene stroške materiala
oziroma med uskupinjene odhodke, ker
ni razvidna iz izvirnih
računovodskih izkazov upoštevanih
podjetij.
4.30. Pri pretvorbi vsote vrednosti
zalog iz izvirnih bilanc stanja
upoštevanih podjetij v uskupinjene
vrednosti zalog se ob utemeljenih
razlogih pojavljajo še izključitve
in vključitve iz drugih razlogov.
|
|
|
|
4.31. Podjetja, ki niso zavezana
reviziji, morajo razkrivati samo
zakonsko določene informacije in
podatke, preostala podjetja pa
morajo zadostiti tudi zahtevam po
razkrivanju v skladu s tem
standardom. Ta razkritja so
predpisana za vse pomembne zadeve.
Naravo in stopnjo pomembnosti
opredeli podjetje v svojih aktih.
4.32. Poleg razkritij iz SRS 4.31 so
potrebna za vsako vrsto zalog
razkritja a) računovodske usmeritve,
uporabljene pri sprotnem in končnem
vrednotenju zalog, pa tudi
uporabljenih metod obračunavanja
stroškov, ter b) knjigovodske
vrednosti in čiste iztržljive
vrednosti zalog po razvrstitvah, ki
ustrezajo podjetju.
4.33. Razkrijejo se a) presežki in
primanjkljaji pri popisu zalog ter
b) odpisi vrednosti zalog zaradi
sprememb njihove kakovosti in zaradi
sprememb njihove vrednosti.
4.34. Razkrije se knjigovodska
vrednost zalog, ki je zastavljena
kot jamstvo za obveznosti.
|
|
|
|
|
4.35. V tem
standardu je uporabljenih nekaj izrazov, ki jih
je treba razložiti in tako opredeliti ključne
pojme.
a) Material v
širšem pomenu so osnovni in pomožni material,
polproizvodi, deli, nadomestni deli, drobni
inventar ter gorivo in mazivo. Odpadki pri
odpisanih stvareh ali lastni proizvodnji se
štejejo za material, če so namenjeni prodaji.
b) Drobni
inventar v širšem pomenu so orodje, naprave in
druga oprema ter ločljiva embalaža in podobne
stvari z dobo koristnosti do leta dni. Podjetje
lahko uvrsti med drobni inventar tudi stvari
drobnega inventarja, katerih doba koristnosti je
daljša od leta dni in katerih posamična nabavna
cena ne presega 500 evrov.
c) Nedokončana
proizvodnja v širšem pomenu obsega nedokončano
proizvodnjo na proizvajalnih mestih, lastne
polproizvode in dele, namenjene za dokončevanje
proizvodov, ter odpadke, namenjene uporabi v
proizvodnji.
č) Proizvodi so
dokončani proizvodi v obliki stvari, namenjeni
neposredni prodaji, ki pa so še vedno last
podjetja.
d) Trgovsko
blago so kupljeni proizvodi, namenjeni prodaji.
e) Uvozne
dajatve v okviru nabavne cene so carina pri
uvozu, vstopni davek na dodano vrednost in
morebitne druge dajatve pri nabavi.
f) Neposredni
stroški nabave so prevozni stroški, stroški
nakladanja, prekladanja in razkladanja, stroški
prevoznega zavarovanja, stroški posebej
zaračunane embalaže, stroški spremljanja blaga,
stroški storitev posredniških agencij in podobni
stroški, ki bremenijo kupca.
g) Proizvajalni
stroški so neposredni stroški materiala,
neposredni stroški dela, neposredni stroški
storitev, neposredni stroški amortizacije in
posredni proizvajalni stroški.
h) Posredni
proizvajalni stroški so stroški materiala,
storitev, dela in amortizacije, ki so obračunani
v okviru proizvajalnega procesa, a jih ni mogoče
neposredno povezovati z nastajajočimi poslovnimi
učinki.
i) Proizvajalni
stroški v ožjem pomenu so proizvajalni stroški,
ki nastajajo v procesu proizvajanja,
proizvajalni stroški v širšem pomenu pa
proizvajalni stroški, ki nastajajo do dokončanja
procesa proizvajanja in obsegajo tudi posredne
stroške nakupovanja.
j) Zožena lastna
cena obsega proizvajalne stroške v ožjem pomenu,
posredne stroške nakupovanja, posredne stroške
prodajanja in posredne stroške splošnih služb,
ne pa tudi neposrednih stroškov prodajanja in
stroškov izposojanja; če obsega tudi stroške
izposojanja, govorimo o polni lastni ceni.
k) Spremenljivi
proizvajalni stroški so poleg neposrednih
proizvajalnih stroškov še spremenljivi del
posrednih proizvajalnih stroškov.
l) Popusti pri
nakupni ceni so le popusti, zapisani na računu;
kasneje dobljeni popusti zmanjšujejo poslovne
odhodke.
m) Stalna
(ocenjena, standardna) cena je načrtovana
(planska) nabavna cena ali pa načrtovani stroški
v duhu SRS 4.11.
n) Čista
iztržljiva cena je ocenjena prodajna cena,
dosežena v rednem poslovanju, znižana za
ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške
v zvezi s prodajo.
o) Izvirna
vrednost je vrednost gotovine ali poštena
vrednost nadomestila za pridobitev sredstev.
p) Stroški
izposojanja so obresti in drugi stroški v zvezi
z izposojanjem finančnih sredstev, porabljenih
za pridobitev zalog.
|
|
|
|
4.36. Zaloge
materiala oziroma trgovskega blaga, oddanega v
dodelavo in predelavo, izkazuje lastnik med
svojimi zalogami, ob vrnitvi iz dodelave in
predelave pa poveča njihovo do tedaj izkazano
vrednost za stroške v zvezi z dodelavo oziroma
predelavo in za zaračunani davek na dodano
vrednost, če in kolikor ga pri obračunu ni
mogoče odbiti kot vstopni davek. Podjetje, ki
sprejme zaloge materiala oziroma trgovskega
blaga v dodelavo oziroma predelavo, ni lastnik
teh zalog, zato jih spremlja zunajbilančno.
Dodelavo oziroma predelavo zaračuna lastniku,
zaračunani znesek pa je zanj poslovni prihodek.
Posebej izkazuje material oziroma trgovsko
blago, oddan(o) kooperantom.
4.37. Zaloge
proizvodov oziroma polproizvodov, oddanih v
dodelavo oziroma predelavo, izkazuje lastnik med
svojimi zalogami, ob vrnitvi iz dodelave oziroma
predelave pa poveča stroške dodelave oziroma
predelave. Podjetje, ki sprejme zaloge
proizvodov oziroma polproizvodov v dodelavo
oziroma predelavo, ni lastnik teh zalog, zato
jih spremlja zunajbilančno. Dodelavo oziroma
predelavo zaračuna lastniku, zaračunani znesek
pa je zanj poslovni prihodek.
4.38. Stroški
izposojanja, nastali v zvezi z nedokončano
proizvodnjo in gotovimi proizvodi, se lahko
vštevajo v vrednost nedokončane proizvodnje in
proizvodov še zlasti pri dolgotrajnih
proizvajalnih procesih, na primer v
ladjedelništvu, gradbeništvu in podobnih
dejavnostih. O vštevanju odloča podjetje sámo.
4.39. Tako
nakupna vrednost obstoječe zgradbe ali strošek
odškodnine za obstoječo zgradbo, ki bo
odstranjena zaradi nove, zgrajene za trg, kakor
neodpisana vrednost obstoječe zgradbe, ki je del
opredmetenih osnovnih sredstev in bo zaradi
nove, zgrajene za trg, odstranjena, sta strošek
priprave gradbišča; obravnava se kot strošek
materiala, ki se lahko v skladu z izbrano metodo
vrednotenja všteje v ceno količinske enote v
zalogi.
4.40. Ocena
čiste iztržljive vrednosti mora temeljiti na čim
bolj zanesljivih dokazih, razpoložljivih v času
pripravljanja ocen vrednosti, ki jo bodo oziroma
bi jo zaloge dosegle pri prodaji, in ne na
občasnih nihanjih cen ali stroškov.
4.41. Zaloge je
treba v celoti odpisati, če je njihova prodaja
za vedno ustavljena ali uporaba prepovedana.
4.42. Spremembe
čiste iztržljive vrednosti zalog, ki jih imajo v
posesti proizvajalci kmetijskih in gozdarskih
proizvodov, kmetijskih pridelkov po pospravitvi
ter rudnin in mineralnih proizvodov ter se
vrednotijo po čisti iztržljivi vrednosti glede
na stopnjo proizvodnje, se pripoznajo v
poslovnem izidu obdobja, v katerem je do
sprememb prišlo. Spremembe poštene vrednosti
zalog, ki jih imajo v posesti posredniki, ki
kupujejo ali prodajajo trgovsko blago po
naročilu drugih ali za svoj račun, in se
vrednotijo po pošteni vrednosti z odbitkom
stroškov prodaje, se pripoznajo v poslovnem
izidu obdobja, v katerem
je do sprememb prišlo.
|
|
|
|
4.43. Ta
standard je sprejel strokovni svet Slovenskega
inštituta za revizijo na svoji seji 17. novembra
2005. K njemu sta dala soglasje minister za
finance in minister za gospodarstvo. Podjetja,
ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, ga
začnejo uporabljati s 1. januarjem 2006,
preostala podjetja pa s prvim poslovnim letom,
ki se začne po tem datumu. Podjetja z dnem
začetka uporabe tega standarda prenehajo
uporabljati SRS 4 - Zaloge (2002). |
|
|