Medletne bilance in ostali računovodski obračuni so
bistvenega pomena za vaš uspeh, saj je možno pravilne
poslovne odločitve sprejemati le na podlagi točnih in
ažurnih informacij
|
>> Mesečna izdelava bilanc >>
>> Program brezplačno >>
>> Cenik - računovodstvo
>>
|
|
Ta standard je
povezan s splošnimi slovenskimi računovodskimi
standardi (SRS). Obravnava posebnosti
računovodskih rešitev v vzajemnih skladih in
sestavljanje računovodskih izkazov zanje. Ureja
le tiste posebnosti pri vrednotenju sredstev in
obveznosti do njihovih virov ter merjenju in
izkazovanju poslovnega izida, ki so značilne za
vzajemne sklade.
Obdeluje a) obliko bilance stanja vzajemnega sklada, b) obliko izkaza poslovnega izida vzajemnega
sklada, c) obliko izkaza denarnih tokov vzajemnega
sklada, č) prilogo k računovodskim izkazom vzajemnega
sklada in d) posebnosti prevrednotovanja.
Pri vrednotenju v bilanco stanja in izkaz
poslovnega izida zajetih postavk je treba
smiselno upoštevati SRS od 1 do 19 ter ustrezne
mednarodne računovodske standarde.
V standardu
predpisane oblike izkazov so namenjene zunanjemu
računovodskemu poročanju za poslovne potrebe.
Oblike poročanja za davčne, statistične in druge
potrebe urejajo drugi predpisi.
Standard
(poglavje B) je treba brati skupaj z
opredelitvami ključnih pojmov (poglavjem C),
pojasnili (poglavjem Č) in Uvodom v slovenske
računovodske standarde (2006).
|
|
|
|
|
|
38.1. Računovodski izkazi vzajemnega
sklada morajo vsebovati podatke o
nakupih in prodajah, finančnih
naložbah (odslej naložbah) in drugih
sredstvih, obveznostih, poslovnem
izidu in razdelitvi dobička in/ali
drugih izplačil imetnikom enot
premoženja za obračunsko obdobje ter
premoženju na koncu tega obdobja.
Računovodske izkaze vzajemnega
sklada sestavljajo najmanj
a)
bilanca stanja vzajemnega sklada, b) izkaz poslovnega izida vzajemnega
sklada, c) izkaz denarnih tokov vzajemnega
sklada in č) priloga k računovodskim izkazom
vzajemnega sklada, ki vsebuje
najmanj - opis uporabljenih temeljnih
računovodskih usmeritev, - pojasnila posameznih rešitev in
vrednotenj ter - izkaz premoženja.
38.2. Vzajemni sklad vodi poslovne
knjige po načelih dvostavnega
knjigovodstva. Konte razčlenjuje
skladno s kontnim načrtom, ki ga
predpiše Slovenski inštitut za
revizijo, in svojimi potrebami.
|
|
|
|
38.3. Bilanca stanja ima najmanj
tele postavke:
I.
Sredstva 1. Denarna sredstva 2. Depoziti pri bankah in posojila 3. Vrednostni papirji in inštrumenti
denarnega trga, s katerimi se trguje
na organiziranem trgu vrednostnih
papirjev 4. Inštrumenti denarnega trga
prvovrstnih izdajateljev 5. Investicijski kuponi in delnice
ciljnih skladov 6. Sestavljeni in izpeljani finančni
inštrumenti 7. Drugi prenosljivi vrednostni
papirji in drugi inštrumenti
denarnega trga 8. Terjatve 9. Aktivne časovne razmejitve 10. Skupaj sredstva (od 1 do 9) Zunajbilančna sredstva II. Obveznosti do virov sredstev 1. Poslovne obveznosti a) Obveznosti iz nakupa vrednostnih
papirjev in drugih finančnih
inštrumentov b) Obveznosti iz upravljanja c) Obveznosti za plačilo davkov č) Obveznosti iz naslova razdelitve
dobička oziroma drugih izplačil
imetnikom enot premoženja d) Druge poslovne obveznosti 2. Finančne obveznosti 3. Pasivne časovne razmejitve 4. Obveznosti do naložbenikov
(investitorjev) v enote premoženja a) Nominalna vrednost vplačanih enot
premoženja b) Vplačani presežek enot premoženja c) Presežek iz prevrednotenja č) Preneseni čisti dobiček ali
prenesena čista izguba iz prejšnjih
obračunskih obdobij d) Nerazdeljeni čisti dobiček ali
čista izguba obračunskega obdobja 5. Skupaj obveznosti do virov
sredstev (od 1 do 4) Zunajbilančne obveznosti do virov
sredstev
38.4. V bilanci stanja se izkazujejo
podatki v dveh stolpcih: v prvem na
dan, na katerega se sestavi, v
drugem pa na zadnji dan prejšnjega
obračunskega obdobja.
38.5. V bilanci stanja se izkazujejo
postavke po nakupni vrednosti.
Vrednotijo se po dnevni tržni
oziroma udenarljivi vrednosti, razen
v primerih skupnega ovrednotenja.
|
|
|
|
38.6. Izkaz poslovnega izida ima
najmanj tele postavke:
1.
Prihodki od obresti 2. Prihodki od dividend 3. Drugi finančni prihodki 4. Iztrženi dobički pri naložbah 5. Neiztrženi dobički pri naložbah 6. Drugi prihodki 7. Skupaj prihodki (od 1 do 6) 8. Odhodki v zvezi z družbo za
upravljanje 9. Odhodki v zvezi z banko skrbnico 10. Odhodki v zvezi z revidiranjem 11. Odhodki v zvezi z obveščanjem
naložbenikov 12. Odhodki v zvezi s trgovanjem 13. Odhodki za obresti 14. Drugi finančni odhodki 15. Iztržene izgube pri naložbah 16. Neiztržene izgube pri naložbah 17. Odhodki iz naslova slabitve
naložb 18. Drugi odhodki 19. Skupaj odhodki (od 8 do 18) 20. Čisti dobiček ali izguba (7 -
19) 21. Izenačenje prihodka za vplačane
enote premoženja 22. Izenačenje prihodka za izplačilo
odkupne vrednosti enote premoženja 23. Že razdeljeni del čistega
dobička med obračunskim obdobjem 24. Druga izplačila imetnikom enot
premoženja 25. Nerazdeljeni čisti dobiček ali
izguba (20 + 21 - 22 - 23 +/- 24) 26. Čisti dobiček ali izguba na
enoto premoženja glede na število
enot premoženja v obtoku na dan
sestavitve bilance stanja
38.7. Postavke od 23 do 26 se
izpolnjujejo le v letnem
računovodskem izkazu.
38.8. Izkaz poslovnega izida
prikazuje zneske v dveh stolpcih: v
prvem uresničene podatke v
obravnavanem obračunskem obdobju in
v drugem uresničene v enakem
prejšnjem obračunskem obdobju.
Podatki za prejšnje obračunsko
obdobje se ne preračunajo.
|
|
|
|
38.9. Izkaz denarnega toka ima
najmanj tele postavke:
1. Prejemki od vplačil enot
premoženja vzajemnega sklada 2. Izdatki za izplačilo odkupnih
vrednosti enot premoženja vzajemnega
sklada 3. Dobiček, izplačan med obračunskim
obdobjem, ali druga izplačila
imetnikom enot premoženja 4. Presežek prejemkov (izdatkov) pri
širitvi poslovanja (1 - 2 - 3) 5. Prejemki pri prodaji naložb 6. Izdatki pri nakupu naložb 7. Prejemki od udenarjenih terjatev 8. Izdatki za plačilo obveznosti 9. Presežek prejemkov (izdatkov) pri
upravljanju premoženja (5 - 6 + 7 -
8) 10. Presežek prejemkov (izdatkov)
pri širitvi poslovanja in pri
upravljanju premoženja (4 + 9) 11. Končno stanje denarnih sredstev
vzajemnega sklada (12 + 13) 12. Presežek prejemkov (izdatkov) v
obdobju (10) 13. Začetno stanje denarnih sredstev
vzajemnega sklada.
|
|
|
|
Uporabljene temeljne računovodske
usmeritve
38.10. V zvezi z uporabljenimi
temeljnimi računovodskimi
usmeritvami pri sestavljanju
računovodskih izkazov vzajemnega
sklada je treba v prilogi
a)
opisati posebnosti vrednotenja
premoženja vzajemnega sklada,
b)
opisati posebnosti vrednotenja
vrednostnih papirjev, s katerimi se
ne trguje na organiziranem trgu
vrednostnih papirjev ali pa so
nelikvidni oziroma je njihovo
izplačilo odloženo,
c)
pojasniti posamezne rešitve in
načine vrednotenja ter
č)
pojasniti razdelitev čistega dobička
med obračunskim obdobjem in/ali
druga izplačila imetnikom enot
premoženja.
Pojasnila posameznih rešitev in
vrednotenj
38.11. Pojasnila posameznih rešitev
in vrednotenj morajo vsebovati vsaj
a)
podatek o številu enot premoženja v
obtoku na koncu obračunskega
obdobja, na katero se nanašajo
računovodski izkazi;
b)
informacijo o učinku skupnih
ovrednotenj in vrsti naložb, pri
katerih je bil ta način ovrednotenja
uporabljen;
c)
pregled uporabljenih inštrumentov za
zmanjšanje tveganja;
č)
podatek o zastavljenih in posojenih
vrednostnih papirjih;
d)
informacijo o oblikovanju popravkov
vrednosti naložb;
e)
podatke o številu večjih nakupov ali
večjih prodaj investicijskih
kuponov;
f)
specifikacijo drugih poslovnih
obveznosti v bilanci stanja;
g)
informacijo o morebitnih dogodkih po
datumu bilance stanja, ki vplivajo
na razumevanje računovodskih
izkazov;
h)
druga pojasnila na zahtevo
pristojnih organov.
Izkaz premoženja
38.12. Izkaz premoženja vzajemnega
sklada vsebuje pregled naložb v
depozite, vrednostne papirje in
druge finančne inštrumente, v skladu
z naložbeno politiko sklada,
razvrščene glede na vrste naložb,
prikazane v bilanci stanja, in
valuto, v kateri so izražene. Pri
vsaki naložbi se opredelijo osnovni
podatki o njej (na primer oznaka
naložbe, izdajatelj, država
izdajatelja, število vrednostnih
papirjev, izvirna valuta, vrednost v
izvirni valuti, vrednost v evrih,
delež v sredstvih sklada, delež v
izdaji vrednostnih papirjev).
|
|
|
|
38.13. Za izkazovanje naložb v
računovodskih izkazih vzajemnega
sklada se upošteva SRS 3, skupaj s
posebnostmi, opredeljenimi v tem
poglavju.
38.14. Obrestovani vrednostni
papirji se izkazujejo z obrestmi
vred v skladu s pogoji, ki jih
določi izdajatelj pri izdaji
vrednostnih papirjev. Diskontirani
kratkoročni vrednostni papirji se
obravnavajo enako kot tisti, ki
prinašajo obresti. Izkazujejo se po
diskontirani nominalni vrednosti z
obrestmi vred v skladu s pogoji, ki
jih določi izdajatelj pri izdaji
vrednostnih papirjev.
Obveznice, s katerimi se trguje na
organiziranem trgu vrednostnih
papirjev, se izkazujejo v
neodplačani nominalni vrednosti,
pomnoženi s tečajem tega trga, in v
skladu s pogoji, ki jih določi
izdajatelj pri izdaji obveznic. Tako
dobljeni vrednosti se prištejejo
tudi obresti, izračunane po podatkih
organizatorja trga. Vzajemni sklad
lahko sprejme tudi računovodsko
usmeritev, da se obresti pripisujejo
v skladu s pogoji, ki jih določi
izdajatelj pri izdaji obveznic.
Brezkuponske obveznice se
obravnavajo enako kot obrestovane
obveznice. Izkazujejo se po
diskontirani nominalni vrednosti,
dnevno pa se obrestujejo v skladu s
pogoji, ki jih določi izdajatelj pri
izdaji obveznic.
Prednostne delnice z
nespremenljivimi dividendami, s
katerimi se ne trguje na
organiziranem trgu vrednostnih
papirjev, se izkazujejo enako kot
obveznice, s katerimi se ne trguje
na organiziranem trgu vrednostnih
papirjev. Prednostne delnice z
nespremenljivimi dividendami, s
katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih
papirjev, se izkazujejo enako kot
delnice, s katerimi se trguje na
organiziranem trgu vrednostnih
papirjev.
Udeležbene prednostne delnice se
izkazujejo enako kot navadne
delnice.
Navadne delnice, s katerimi se
trguje na organiziranem trgu
vrednostnih papirjev, se izkazujejo
po zadnjem dnevnem tečaju.
Drugi vrednostni papirji se
izkazujejo po zadnjem dnevnem tečaju
organiziranega trga vrednostnih
papirjev oziroma po udenarljivi
vrednosti. V drugih primerih se
izkazujejo po nakupni vrednosti,
razen v primerih skupnega
ovrednotenja.
38.15. Če upravljavec vzajemnega
sklada ugotovi, da je knjigovodska
vrednost posameznega vrednostnega
papirja, s katerim se ne trguje ali
se z njim trguje neredno, premajhna
ali prevelika, se lahko odloči za
skupno ovrednotenje.
Pri skupnem ovrednotenju se tak
vrednostni papir izkaže po dokazani
pošteni vrednosti. Če je dokazana
poštena vrednost večja od
knjigovodske, se razlika izkaže kot
presežek iz prevrednotenja. Če je
dokazana poštena vrednost manjša od
knjigovodske, se za razliko oblikuje
popravek vrednosti vrednostnega
papirja.
38.16. Zmanjšanje ali povečanje
vrednosti naložbe, izmerjene po
pošteni vrednosti prek poslovnega
izida, se izkazuje kot neiztržena
izguba ali neiztržen dobiček pri
naložbah.
Negativne oziroma pozitivne razlike
med prodajno ceno prodanih naložb in
njihovo nakupno ceno oziroma
vrednostjo na zadnji dan prejšnjega
obračunskega obdobja se pri naložbi,
izmerjeni po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, izkazujejo kot
iztržene izgube ali iztrženi dobički
pri naložbah.
38.17. Vrednostni papirji, s
katerimi se ne trguje na
organiziranem trgu vrednostnih
papirjev, se razvrstijo v netržne
vrednostne papirje v posesti do
zapadlosti v plačilo ali v
vrednostne papirje, razpoložljive za
prodajo; njihovo prevrednotenje pa
se evidentira v skladu s SRS 3.
|
|
|
|
|
38.18. V tem
standardu je uporabljenih nekaj izrazov, ki jih
je treba razložiti in tako opredeliti ustrezne
pojme.
a) Vzajemni
sklad je premoženje, ki se oblikuje z zbiranjem
denarnih sredstev in njihovim naložbenjem
(investiranjem) v prenosljive vrednostne
papirje.
b) Upravljavec
vzajemnega sklada - družba za upravljanje je
gospodarska družba, ki se ustanovi izključno za
upravljanje vzajemnega sklada.
c) Nakupna cena
je cena enote vrednostnega papirja oziroma
naložbe, po kateri ga (jo) vzajemni sklad plača.
Stroški, povezani z nakupom vrednostnega
papirja, se pripoznavajo v skladu s SRS 3.
č) Prodajna cena
je cena enote vrednostnega papirja oziroma
naložbe, ki jo vzajemni sklad doseže na trgu.
d) Skupno
ovrednotenje je ovrednotenje naložbe vzajemnega
sklada, ki ga soglasno opravijo pooblaščeni
revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti
podjetij in upravitelj vzajemnega sklada.
e) Izenačenje
prihodka je izenačenje, potrebno pri nakupu enot
premoženja v obravnavanem obračunskem obdobju.
Naložbenik plača enoto premoženja po ceni, v
kateri je poleg nominalne vrednosti vplačane
enote premoženja zajet tudi sprotni dobiček
vzajemnega sklada. Ta del plačila je torej treba
zaradi vpliva na dobiček za razdelitev
obravnavati posebej. Če naložbenik udenari enoto
premoženja, je v izplačilu poleg nominalne
vrednosti vplačane enote premoženja zajet tudi
sprotni dobiček. Ta del plačila je treba zaradi
vpliva na dobiček za razdelitev obravnavati
posebej.
f) Organizirani
trg vrednostnih papirjev je borzni trg ali
prosti trg ali katerikoli drug trg vrednostnih
papirjev, ki ga nadzira pristojna nadzorna
institucija.
g) Udenarljiva
vrednost je vrednost, po kateri je mogoče
sredstvo v trenutku ovrednotenja udenariti.
h) Poštena
vrednost je znesek, za katerega je mogoče
zamenjati sredstvo ali s katerim je mogoče
poravnati obveznost ali za katerega je mogoče
zamenjati podeljen kapitalski inštrument med
dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu,
v katerem sta medsebojno neodvisni in
enakopravni. Poštena vrednost je dokazana, če jo
je mogoče zanesljivo izmeriti. Pogoj za to je,
da
a) je objavljena
cena na delujočem trgu vrednostnih papirjev ali
b) obstaja model
vrednotenja, pri katerem so vložki podatkov vanj
dokazani, ker prihajajo z delujočega trga.
i) Zadnji dnevni
tečaj je zaključni tečaj organiziranega trga
vrednostnih papirjev ali drug primerljiv tečaj,
ki ga objavi organizator trga in je rezultat
opravljenih poslov. V primeru neprekinjenega
delovanja organiziranega trga vrednostnih
papirjev se kot zadnji tečaj upošteva tečaj tega
trga, ki je veljal konec dneva (ob polnoči), za
katerega se opravlja vrednotenje.
|
|
|
|
38.19. Postavka
Depoziti pri bankah in posojila zajema depozite
pri domačih in tujih bankah, za katere se dnevno
obračunavajo pripadajoče obresti, skladno s
pogodbenimi določili, ter naložbe v posojila za
varovanje pred tečajnimi tveganji, ki se
izkazujejo v neodplačani vrednosti, skladno s
pogodbenimi določili. Kratkoročni depoziti ter
dolgoročni depoziti in posojila se spremljajo
ločeno.
38.20. Postavka
Vrednostni papirji in inštrumenti denarnega
trga, s katerimi se trguje na organiziranem trgu
vrednostnih papirjev, zajema naložbe v
vrednostne papirje in inštrumente denarnega
trga, s katerimi se trguje na organiziranem trgu
vrednostnih papirjev, domačih oziroma tujih
izdajateljev.
38.21. Postavka
Inštrumenti denarnega trga prvovrstnih
izdajateljev zajema naložbe v inštrumente
denarnega trga, s katerimi se ne trguje na
organiziranem trgu vrednostnih papirjev, vendar
so likvidni in je njihovo vrednost mogoče
kadarkoli natančno določiti.
38.22. Postavka
Investicijski kuponi in delnice ciljnih skladov
zajema naložbe v investicijske kupone oziroma
delnice odprtih kolektivnih naložbenih podjemov
(investicijskih skladov), s katerimi se ne
trguje na organiziranem trgu vrednostnih
papirjev oziroma s katerimi se lahko trguje na
organiziranem trgu vrednostnih papirjev.
38.23. Dnevne
obrestne mere se izračunavajo na običajen način,
če pogoji izdajatelja obveznic ne določajo
drugače.
38.24. Dnevna
vrednost naložbe s stalno donosnostjo se
izračuna tako, da se nakupni oziroma tržni
nominalni vrednosti naložbe najprej prišteje
morebitno pogodbeno prevrednotenje od dneva
nakupa, nato pa se ji prištejejo še pogodbeno
določene obresti za obdobje od dneva nakupa
oziroma zadnjega izplačila obresti do dneva, na
katerega se sestavi računovodski izkaz.
38.25. Povprečno
število enot premoženja se računa glede na
dnevna stanja v obračunskem obdobju.
38.26. Pri
ovrednotenju vrednostnega papirja s ceno na
organiziranem trgu vrednostnih papirjev se
upošteva zadnji tečaj tega trga. Vrednostni
papirji se vrednotijo po zadnjem znanem tečaju
organiziranih trgov vrednostnih papirjev, na
katerih so bili vrednostni papirji kupljeni.
38.27. Če je v
prospektu vzajemnega sklada predvidena možnost
razdelitve dobička in/ali drugih izplačil
imetnikom enot premoženja sredi obračunskega
obdobja, mora vzajemni sklad na dan razdelitve
dobička ali na dan drugih izplačil imetnikom
enot premoženja sestaviti bilanco stanja, izkaz
poslovnega izida in prilogo k računovodskim
izkazom. Sestavna dela te priloge sta izkaz
premoženja ter pojasnila posameznih rešitev in
vrednotenj, če se razlikujejo od tistih v
prejšnjem obračunskem obdobju.
38.28.
Rezervacije, ki jih vzajemni skladi izkazujejo v
računovodskih izkazih na dan 31. decembra 2005,
se na dan 1. januarja 2006 izkažejo kot presežek
iz prevrednotenja.
|
|
|
|
38.29. Ta
standard je sprejel strokovni svet Slovenskega
inštituta za revizijo na svoji seji 17. novembra
2005. K njemu sta dala soglasje minister za
finance in minister za gospodarstvo. Vzajemni
skladi, ki imajo poslovno leto enako
koledarskemu, ga začnejo uporabljati s 1.
januarjem 2006, preostali vzajemni skladi
podjetja pa s prvim poslovnim letom, ki se začne
po tem datumu.
Vzajemni skladi
z dnem začetka uporabe tega standarda prenehajo
uporabljati SRS 38 - Računovodske rešitve v
vzajemnih skladih (2002). |
|
|