|
33.4. Društvo sestavi na koncu
obračunskega obdobja bilanco stanja
in izkaz poslovnega izida, kakor
določa ta standard.
33.5. Bilanco stanja sestavljajo
najmanj tele postavke:
Sredstva
1. Osnovna sredstva po knjigovodski
vrednosti in dolgoročne aktivne
časovne razmejitve
2. Dolgoročne terjatve in finančne
naložbe
3. Zaloge
4. Terjatve do članov in kupcev
5. Druge kratkoročne terjatve in
kratkoročne finančne naložbe
6. Denarna sredstva
7. Kratkoročne aktivne časovne
razmejitve
Skupaj sredstva (od 1 do 7)
2
Obveznosti do virov sredstev
8. Društveni sklad
9. Rezervacije in dolgoročne pasivne
časovne razmejitve
10. Dolgoročni dolgovi
11. Kratkoročni dolgovi do članov in
dobaviteljev
12. Drugi kratkoročni dolgovi
13. Kratkoročne pasivne časovne
razmejitve
Skupaj obveznosti do virov sredstev
(od 8 do 13).
V
posameznih postavkah bilance stanja
se izkažejo tile podatki:
Osnovna sredstva po knjigovodski
vrednosti in dolgoročne aktivne
časovne razmejitve zajemajo
knjigovodsko vrednost opredmetenih
osnovnih sredstev in neopredmetenih
sredstev na dan bilanciranja, ki je
razlika med nabavno vrednostjo in
nabranim popravkom vrednosti, ter
knjigovodsko vrednost dolgoročnih
aktivnih časovnih razmejitev. V tej
postavki se izkažejo tudi predujmi,
dani za nakup osnovnih sredstev.
Dolgoročne terjatve in dolgoročne
finančne naložbe zajemajo
knjigovodsko vrednost dolgoročnih
terjatev in dolgoročnih finančnih
naložb, ki jih ima društvo na dan
bilanciranja. Tisti zneski
dolgoročnih terjatev in dolgoročnih
finančnih naložb, ki zapadejo v
plačilo v naslednjem obračunskem
obdobju ali so že zapadli v plačilo,
pa še niso plačani, se izkažejo med
kratkoročnimi terjatvami oziroma
kratkoročnimi finančnimi naložbami.
Zaloge zajemajo vrednosti zalog
materiala in trgovskega blaga ter
zalog proizvodov, nedokončane
proizvodnje in nedokončanih storitev
na koncu obračunskega obdobja.
Terjatve do članov in kupcev
zajemajo knjigovodsko vrednost
kratkoročnih terjatev do članov in
kupcev na dan bilanciranja, ki še
niso plačane. V tej postavki se
izkažejo tudi tisti zneski
dolgoročnih terjatev do članov in
kupcev, ki zapadejo v plačilo v
naslednjem obračunskem obdobju ali
so že zapadli v plačilo, pa še niso
plačani.
Druge kratkoročne terjatve in
kratkoročne finančne naložbe
zajemajo knjigovodsko vrednost
kratkoročnih terjatev do
dobaviteljev iz kratkoročnih
predujmov ter kratkoročnih finančnih
naložb in kratkoročnih terjatev iz
drugih naslovov, razen kratkoročnih
terjatev do članov in kupcev na dan
bilanciranja. V tej postavki se
izkažejo tudi tisti zneski drugih
dolgoročnih terjatev in dolgoročnih
finančnih naložb, ki zapadejo v
plačilo v naslednjem obračunskem
obdobju ali so že zapadli v plačilo,
pa še niso plačani.
Denarna sredstva zajemajo denarna
sredstva na računih, prek katerih
društvo posluje, depozite na
takojšnji odpoklic, prejete čeke in
gotovino v blagajni ter izdane čeke
kot odbitno postavko.
Kratkoročne aktivne časovne
razmejitve zajemajo zneske
kratkoročnih aktivnih časovnih
razmejitev na dan bilance stanja.
Društveni sklad zajema znesek
društvenega sklada za osnovna
sredstva, presežek prihodkov,
razporejen za določene namene,
nerazporejeni presežek prihodkov,
presežke iz prevrednotenja in
nepokriti presežek odhodkov (odbitna
postavka). Če je znesek nepokritega
presežka odhodkov večji od zneska
ostalih sestavin društvenega sklada,
se razlika izkaže kot postavka, ki
zmanjšuje obveznosti do virov
sredstev.
Rezervacije in dolgoročne pasivne
časovne razmejitve zajemajo zneske
rezervacij, oblikovanih z
vnaprejšnjim vračunavanjem stroškov
oziroma odhodkov, in druge
dolgoročne razmejitve prihodkov.
Dolgoročni dolgovi zajemajo zneske
dobljenih dolgoročnih posojil,
dobljenih dolgoročnih blagovnih
kreditov in drugih dolgoročnih
dolgov na dan bilance stanja, razen
tistih zneskov 3 dolgoročnih dolgov,
ki zapadejo v plačilo v naslednjem
obračunskem obdobju ali so že
zapadli v plačilo, pa še niso
plačani, in se izkazujejo med
kratkoročnimi dolgovi.
Kratkoročni dolgovi do članov in
dobaviteljev zajemajo zneske
kratkoročnih dolgov na dan
bilanciranja ter tiste zneske
dolgoročnih dolgov do članov in
dobaviteljev, ki zapadejo v plačilo
v naslednjem obračunskem obdobju ali
so že zapadli v plačilo, pa še niso
plačani.
Drugi kratkoročni dolgovi zajemajo
zneske kratkoročnih dolgov do kupcev
iz predujmov, kratkoročnih
obveznosti do posojilodajalcev in
kratkoročnih obveznosti iz drugih
naslovov ter tiste zneske drugih
dolgoročnih dolgov, ki zapadejo v
plačilo v naslednjem obračunskem
obdobju ali so že zapadli v plačilo,
pa še niso plačani.
Kratkoročne pasivne časovne
razmejitve zajemajo zneske
kratkoročnih pasivnih časovnih
razmejitev na dan bilance stanja.
33.6. Sredstva, obveznosti in
društveni sklad se vrednotijo in
izkazujejo po tehle pravilih:
1.
Osnovna sredstva zajemajo
opredmetena osnovna sredstva in
neopredmetena sredstva, ki jih ima
društvo za ustvarjanje proizvodov
ali opravljanje storitev oziroma
dajanje v najem ali za pisarniške
namene in se bodo po pričakovanjih
uporabljala v več kot enem
obračunskem obdobju.
Osnovna sredstva se vrednotijo po
dokumentirani nakupni ceni, povečani
za dokumentirane oziroma dokazljive
neposredne stroške, ki jih je mogoče
pripisati njihovi usposobitvi za
uporabo. Nabavna vrednost podarjenih
osnovnih sredstev, katerih nakupna
cena oziroma tržna vrednost ni
znana, se določi z ocenitvijo, pri
čemer se upošteva nabavna vrednost
enakega ali primerljivega osnovnega
sredstva. Osnovna sredstva, ki jih
je izdelalo društvo samo, se
vrednotijo po stroških, ki jih je
mogoče pripisati njihovi usposobitvi
za uporabo.
Nabavna vrednost osnovnih sredstev
se zmanjšuje posredno z letnimi
popravki te vrednosti, ugotovljenimi
na podlagi amortizacijskih stopenj,
izračunanih iz najkrajših dob
koristnosti, ki jih vnaprej določi
društvo.
Opredmetena osnovna sredstva se
lahko prevrednotijo zaradi okrepitve
na podlagi ocenitve, ki jo opravi
pooblaščeni ocenjevalec vrednosti
sredstev. Za znesek prevrednotenja
zaradi okrepitve se izkaže presežek
iz prevrednotenja. Opredmetena
osnovna sredstva se zaradi oslabitve
prevrednotujejo, če njihova
knjigovodska vrednost presega
njihovo nadomestljivo vrednost.
Za
znesek prevrednotenja zaradi
oslabitve se izkažejo drugi odhodki.
Pri prevrednotenju zaradi odprave
oslabitve se do zneska prejšnje
oslabitve izkažejo drugi prihodki,
za preostali znesek prevrednotenja
pa se izkaže presežek iz
prevrednotenja. Če je bilo
opredmeteno osnovno sredstvo pred
prevrednotenjem zaradi oslabitve
okrepljeno, se najprej zmanjša
presežek iz prevrednotenja, za
preostali znesek pa se izkažejo
drugi odhodki.
Neopredmetena osnovna sredstva se
zaradi okrepitve ne prevrednotujejo,
zaradi oslabitve pa se, če njihova
knjigovodska vrednost presega
njihovo nadomestljivo vrednost.
Dolgoročno razmejeni stroški
(stroški razvijanja in vnaprej
plačani stroški) so tisti stroški,
ki se nanašajo na več obračunskih
obdobij. Vrednotijo se z
zaračunanimi zneski, razen vnaprej
plačanih stroškov, ki se vrednotijo
s plačanimi zneski. Za znesek, ki se
prenese v stroške, se vnaprej
plačani stroški zmanjšajo
neposredno, stroški razvijanja pa se
zmanjšujejo posredno z letnimi
popravki, ugotovljenimi na podlagi
amortizacijskih stopenj, ki jih
vnaprej določi društvo.
Društvo lahko opredmetena osnovna
sredstva in neopredmetena sredstva
ter dolgoročne aktivne časovne
razmejitve vrednoti v skladu s SRS
1, 2 in 10.
2.
Dolgoročne finančne naložbe so
naložbe v obliki danih dolgoročnih
posojil ter pridobljenih dolgoročnih
vrednostnih papirjev in lastniških
deležev (kapitala), ki bodo zapadle
v plačilo ali jih bo društvo prodalo
čez več kot 12 mesecev.
Dolgoročne finančne naložbe v
posojila se vrednotijo z zneski, ki
jih društvo na podlagi verodostojnih
knjigovodskih listin terja od
dolžnikov. Naložbe v kapital,
vrednostne papirje in terjatve,
pridobljene z nakupom, se vrednotijo
po nakupni ceni.
Prevrednotovanje dolgoročnih
finančnih naložb zaradi okrepitve se
ne opravlja.
Dolgoročne finančne naložbe se
prevrednotijo zaradi oslabitve, če
se utemeljeno domneva, da ne bodo
poravnane oziroma da ne bodo
poravnane v celoti. Zmanjšajo se s
popravkom vrednosti, ki se oblikuje
v breme finančnih odhodkov. Odpisi
dolgoročnih finančnih naložb se
tedaj, ko so utemeljeni z ustreznimi
listinami, pokrijejo v breme tako
oblikovanih popravkov vrednosti.
Društvo lahko dolgoročne finančne
naložbe vrednoti v skladu s SRS 3.
3.
Dolgoročne terjatve so terjatve, ki
zapadejo v plačilo čez več kot 12
mesecev. Vrednotijo se z zneski, ki
jih društvo na podlagi verodostojnih
knjigovodskih listin terja od
dolžnikov.
Prevrednotovanje dolgoročnih
terjatev zaradi okrepitve se ne
opravlja.
Dvomljive, sporne in neizterljive
dolgoročne terjatve se prevrednotijo
zaradi oslabitve, če se utemeljeno
domneva, da ne bodo poravnane
oziroma da ne bodo poravnane v
celoti. Zmanjšajo se s popravkom
vrednosti, ki se oblikuje v breme
drugih odhodkov. Odpisi dolgoročnih
terjatev se tedaj, ko so utemeljeni
z ustreznimi listinami, pokrijejo v
breme tako oblikovanih popravkov
vrednosti.
Društvo lahko dolgoročne terjatve
vrednoti v skladu s SRS 5.
4.
Zaloge materiala in trgovskega blaga
se vrednotijo po nakupnih cenah,
zaloge proizvodov in nedokončane
proizvodnje pa s stroški izdelavnega
materiala in tujih izdelavnih
storitev. Porabljene zaloge se
vrednotijo po izbrani metodi.
Zaloge materiala in trgovskega blaga
se lahko na koncu obračunskega
obdobja ovrednotijo po zadnjih
dokumentiranih nakupnih cenah,
zaloge proizvodov in nedokončane
proizvodnje pa po zadnjih cenah
potroškov izdelavnega materiala in
tujih izdelavnih storitev. Za
ugotovljene razlike se popravijo
stroški porabljenega materiala ali
prodanega trgovskega blaga oziroma
materiala in storitev.
Nekurantne zaloge materiala se
prevrednotijo, če je njihova
knjigovodska vrednost večja od
njihove nadomestljive vrednosti,
nekurantne zaloge trgovskega blaga
in proizvodov pa, če je njihova
knjigovodska vrednost večja od
njihove iztržljive vrednosti.
Društvo lahko zaloge vrednoti v
skladu s SRS 4.
5.
Kratkoročne terjatve in finančne
naložbe so tiste terjatve in
finančne naložbe, ki zapadejo v
plačilo najpozneje v 12 mesecih
oziroma so namenjene prodaji. Med
kratkoročne finančne naložbe se
uvrščajo tudi vrednostni papirji in
menice, prejeti za poplačilo
terjatev iz poslovanja. Kratkoročne
terjatve in finančne naložbe, razen
naložb v kapital, vrednostne papirje
in terjatve, pridobljene z nakupom,
se vrednotijo z zneski, ki jih
društvo na podlagi verodostojnih
knjigovodskih listin terja od
dolžnikov. Naložbe v kapital,
vrednostne papirje in terjatve,
pridobljene z nakupom, se vrednotijo
po nakupni ceni.
Prevrednotovanje kratkoročnih
terjatev in finančnih naložb zaradi
okrepitve se ne opravlja.
Dvomljive, sporne in neizterljive
kratkoročne terjatve in finančne
naložbe se prevrednotijo zaradi
oslabitve, če se utemeljeno domneva,
da ne bodo poravnane oziroma da ne
bodo poravnane v celoti. Zmanjšajo
se s popravkom vrednosti, ki se
oblikuje v breme drugih odhodkov
oziroma finančnih odhodkov. Odpisi
kratkoročnih terjatev in finančnih
naložb se tedaj, ko so utemeljeni z
ustreznimi listinami, pokrijejo v
breme tako oblikovanih popravkov
vrednosti.
Društvo lahko kratkoročne finančne
naložbe vrednoti v skladu s SRS 3.
6.
Denarna sredstva so gotovina v
blagajni, denarna sredstva na
vpogled na računih pri bankah in
prejeti čeki. Izdani čeki niso
denarna sredstva, se pa med
denarnimi sredstvi izkazujejo kot
odbitna postavka.
7.
Kratkoročne aktivne časovne
razmejitve so zneski obveznosti ali
plačil, ki kot stroški oziroma
odhodki še ne vplivajo na poslovni
izid oziroma še ne povečujejo
vrednosti sredstev, in zneski
prihodkov, ki še niso zaračunani, a
so že vključeni v poslovni izid
obračunskega obdobja.
8.
Dolgoročni dolgovi so posojila,
dobljena pri bankah in drugih
posojilodajalcih, pa tudi dobljeni
blagovni krediti in druge obveznosti
iz poslovanja, katerih rok vračila
presega 12 mesecev. Dolgoročni
dolgovi se vrednotijo z zneski, ki
jih društvo na podlagi verodostojnih
knjigovodskih listin dolguje
upnikom.
Društvo lahko dolgoročne dolgove
vrednoti v skladu s SRS 9.
9.
Kratkoročni dolgovi so obveznosti do
dobaviteljev, obveznosti do kupcev
iz predujmov, obveznosti do
posojilodajalcev in obveznosti iz
drugih naslovov, ki zapadejo v
plačilo najpozneje v 12 mesecih.
Kratkoročni dolgovi se vrednotijo z
zneski, ki jih društvo na podlagi
verodostojnih knjigovodskih listin
dolguje upnikom.
Društvo lahko kratkoročne dolgove
vrednoti v skladu s SRS 11.
10.
Rezervacije so zneski, namenjeni
pokritju sedanjih obvez, ki se bodo
po predvidevanjih na podlagi
obvezujočih preteklih dogodkov
pojavile v obdobju, ki ni z
gotovostjo določeno, in katerih
velikost je mogoče zanesljivo
izmeriti.
11.
Dolgoročne pasivne časovne
razmejitve so odloženi prihodki, ki
bodo v obdobju, daljšem od leta dni,
pokrili predvidene odhodke. Kot
dolgoročne pasivne časovne
razmejitve se izkazujejo tudi zneski
podpor, prejetih iz proračuna, in
donacij, namenjeni pridobitvi
opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih sredstev, če se
popravki nabavne vrednosti teh
sredstev oblikujejo v breme
amortizacijskih stroškov.
12.
Kratkoročne pasivne časovne
razmejitve so zneski vnaprej
vračunanih stroškov oziroma odhodkov
za obdobje do 12 mesecev, za katere
še niso nastale obveznosti, in
zneski kratkoročno odloženih
prihodkov, za katere so že nastale
terjatve ali so že bili plačani,
vendar še niso izpolnjeni pogoji za
njih pripoznanje.
13.
Društveni sklad je znesek razlike
med (večjo) vrednostjo sredstev
skupaj z aktivnimi časovnimi
razmejitvami in vrednostjo dolgov
skupaj s pasivnimi časovnimi
razmejitvami.
33.7. Izkaz poslovnega izida
sestavljajo najmanj tele postavke:
Stroški
1. Nabavna vrednost nabavljenih
materiala in trgovskega blaga
2. Zmanjšanje vrednosti zalog
materiala in trgovskega blaga
3. Povečanje vrednosti zalog
materiala in trgovskega blaga
4. Stroški porabljenega materiala in
prodanega trgovskega blaga (1 + 2 -
3)
5. Stroški storitev
6. Stroški dela
7. Dotacije drugim pravnim osebam
8. Stroški naložbenja (investiranja)
9. Amortizacijski stroški
10. Finančni odhodki
11. Drugi odhodki
12. Davek od dohodkov pravnih oseb
6
13. Presežek prihodkov (od 17 do 19
– od 4 do 12)
Prihodki
14. Prihodki od dejavnosti
a) dotacije Fundacije za
financiranje invalidskih in
humanitarnih organizacij v Republiki
Sloveniji
b) dotacije iz proračunskih in
drugih javnih sredstev
c) dotacije drugih fundacij, skladov
in ustanov
č) donacije drugih pravnih in
fizičnih oseb
d) prispevki uporabnikov posebnih
socialnih programov
e) članarine in prispevki članov
f) prihodki od prodaje trgovskega
blaga in storitev
15. Povečanje vrednosti zalog
proizvodov ter nedokončanih
proizvodov in storitev
16. Zmanjšanje vrednosti zalog
proizvodov ter nedokončanih
proizvodov in storitev
17. Donosi od dejavnosti (14 + 15 -
16)
18. Finančni prihodki
19. Drugi prihodki
20. Presežek odhodkov (od 4 do 12 –
od 17 do 19)
21. Kritje odhodkov obravnavanega
obračunskega obdobja iz presežka
prihodkov iz prejšnjih
obračunskih obdobij.
Razčlenitev prihodkov od dejavnosti
v postavki 14 je obvezna le za
invalidske organizacije.
V
posameznih postavkah izkaza
poslovnega izida se izkažejo tile
podatki:
Nabavna vrednost nabavljenih
materiala in trgovskega blaga zajema
vrednost materiala in trgovskega
blaga, nabavljenih v obračunskem
obdobju, obračunano po nakupnih
cenah.
Zmanjšanje vrednosti zalog materiala
in trgovskega blaga je razlika med
(večjo) vrednostjo zalog materiala
in trgovskega blaga na začetku
obračunskega obdobja ter njihovo
vrednostjo na koncu obračunskega
obdobja.
Povečanje vrednosti zalog materiala
in trgovskega blaga je razlika med
(večjo) vrednostjo zalog
materiala in trgovskega blaga na
koncu obračunskega obdobja ter
njihovo vrednostjo na začetku
obračunskega obdobja.
Stroški porabljenega materiala in
prodanega trgovskega blaga se
ugotovijo tako, da se od vrednosti
zalog na začetku obračunskega
obdobja, povečane za vrednost nabav
v obračunskem obdobju, odšteje
vrednost zalog na koncu obračunskega
obdobja.
Stroški storitev zajemajo vrednosti
v obračunskem obdobju opravljenih
storitev drugih pravnih in fizičnih
oseb, ki bremenijo poslovni izid v
obračunskem obdobju.
Stroški dela zajemajo zneske plač,
nadomestil plač, kolikor bremenijo
društvo, dajatev v naravi, vrednosti
daril in nagrad zaposlencem,
prejemkov ali povračil, ki pripadajo
zaposlencem na podlagi delovnega
razmerja, ter dajatev, ki se
obračunavajo od naštetih prejemkov
in bremenijo društvo.
Dotacije drugim pravnim osebam
zajemajo zneske sredstev, ki jih
društvo prenese drugim pravnim
osebam skladno z nameni, za katere
je ustanovljeno.
Stroški naložbenja (investiranja)
zajemajo zneske plačil za stroške,
ki sestavljajo nabavno vrednost
opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih sredstev.
Amortizacijski stroški zajemajo
zneske stroškov amortizacije
opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih sredstev v
obračunskem obdobju.
Finančni odhodki zajemajo zneske
obresti, popravkov oziroma odpisov
finančnih naložb in drugih finančnih
odhodkov, ki bremenijo prihodke v
obračunskem obdobju.
Drugi odhodki zajemajo zneske
neobičajnih postavk, popisnih
primanjkljajev, popravkov sredstev,
izgub, nastalih pri prodaji
opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih sredstev, in drugih
podobnih postavk ter zneske dajatev
razen tistih, ki sodijo med stroške
dela ali se vračunavajo v nabavno
(nakupno) vrednost pridobljenih
materiala, storitev, blaga ter
opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih sredstev.
Davek od dohodkov pravnih oseb je
znesek obveznosti za plačilo tega
davka, ki ga ugotovi društvo za
obračunsko obdobje.
Presežek prihodkov je razlika med
(večjim) zneskom prihodkov in
zneskom odhodkov v obračunskem
obdobju, zmanjšana za obračunani
davek od dohodkov pravnih oseb.
Prihodki od dejavnosti zajemajo
zneske članarin, prostovoljnih
prispevkov članov, dotacij iz
fundacij oziroma ustanov, dotacij iz
proračunskih sredstev, donacij
pravnih in fizičnih oseb, prihodkov
od prodaje materiala, proizvodov,
trgovskega blaga in storitev ter
drugih prihodkov, doseženih z
opravljanjem dejavnosti, ki se
nanašajo na obračunsko obdobje.
Povečanje vrednosti zalog proizvodov
ter nedokončanih proizvodov in
storitev je razlika med (večjo)
vrednostjo zalog gotovih proizvodov
ter nedokončanih proizvodov in
storitev na koncu obračunskega
obdobja ter vrednostjo teh zalog na
začetku obračunskega obdobja.
Zmanjšanje vrednosti zalog
proizvodov ter nedokončanih
proizvodov in storitev je razlika
med (večjo) vrednostjo zalog gotovih
proizvodov ter nedokončanih
proizvodov in storitev na začetku
obračunskega obdobja ter vrednostjo
teh zalog na koncu obračunskega
obdobja.
Donosi od dejavnosti se ugotovijo
tako, da se poslovni prihodki
popravijo za razliko med (večjo)
vrednostjo zalog gotovih proizvodov
ter nedokončanih proizvodov in
storitev na koncu obračunskega
obdobja ter vrednostjo teh zalog na
začetku obračunskega obdobja.
Finančni prihodki zajemajo zneske
obresti in drugih finančnih
prihodkov, ki se nanašajo na
obračunsko obdobje.
Drugi prihodki zajemajo zneske
neobičajnih postavk, popisnih
presežkov in dobičkov, nastalih pri
prodaji opredmetenih osnovnih
sredstev in neopredmetenih sredstev,
ter druge podobne postavke. Med
drugimi prihodki se izkazujejo tudi
prevrednotovalni prihodki, nastali
ob odpravi oslabitve sredstev.
Presežek odhodkov je razlika med
(večjimi) odhodki in prihodki v
obračunskem obdobju.
Kritje odhodkov obravnavanega
obračunskega obdobja iz presežka
prihodkov iz prejšnjih obračunskih
obdobij zajema tisti znesek presežka
prihodkov iz prejšnjih obračunskih
obdobij, ki ga društvo nameni za
pokrivanje odhodkov obravnavanega
obračunskega obdobja.
33.8. Stroški, odhodki in prihodki
se pripoznavajo, merijo in
izkazujejo po tehle pravilih:
1.
Stroški porabljenega ali prodanega
materiala in prodanega trgovskega
blaga se pripoznajo v obračunskem
obdobju, v katerem se material
porabi oziroma se material ali
trgovsko blago proda. Pripoznajo se
tudi v obračunskem obdobju
ugotovljeni stroški porabljenega ali
prodanega materiala in prodanega
trgovskega blaga iz prejšnjih let.
Stroški porabljenega ali prodanega
materiala in prodanega trgovskega
blaga, ki so se zadrževali v
zalogah, se ugotovijo po izbrani
metodi, stroški porabljenega ali
prodanega materiala in prodanega
trgovskega blaga, ki se niso
zadrževali v zalogah, pa se
pripoznajo v nakupni vrednosti.
Društvo lahko na kontih stroškov
materiala in prodanega trgovskega
blaga knjiži med obračunskim
obdobjem nakupno vrednost tedaj
kupljenih količin materiala in
trgovskega blaga, na koncu
obračunskega obdobja pa uskladi
znesek stroškov porabljenega ali
prodanega materiala in prodanega
trgovskega blaga glede na spremembo
vrednosti zalog, ugotovljeno s
popisom količin in njihovim
ovrednotenjem po zadnjih nakupnih
cenah.
Popusti, izkazani na računih,
zmanjšujejo nakupno vrednost
materiala in trgovskega blaga,
pozneje odobreni popusti pa
zmanjšujejo stroške porabljenega ali
prodanega materiala in prodanega
trgovskega blaga obračunskega
obdobja, v katerem so bili odobreni.
2.
Stroški storitev so stroški storitev
drugih pravnih in fizičnih oseb.
Pripoznajo se v obračunskem obdobju,
na katero se nanašajo. Pripoznajo se
tudi v obračunskem obdobju
ugotovljeni stroški storitev iz
prejšnjih let. Ugotovijo se v
znesku, ki ga je zaračunal
dobavitelj storitve. Med stroške
storitev se štejejo tudi stroški
službenih potovanj zaposlencev,
stroški po pogodbah o delu, avtorski
honorarji, nagrade za opravljeno
delo, sejnine, v invalidskih
organizacijah tudi stroški občasne
ali začasne nege invalidov oziroma
pomoči invalidom, povračila stroškov
članom društva pri opravljanju
njegove dejavnosti in podobno.
3.
Stroški dela so plače, nadomestila
plač, ki bremenijo društvo, dajatve
v naravi, vrednosti daril in nagrad
zaposlencem, prejemki ali povračila,
ki pripadajo zaposlencem na podlagi
delovnega razmerja, ter dajatve, ki
se obračunavajo od naštetih
prejemkov in bremenijo društvo.
Znesek stroškov dela se ugotovi v
skladu s predpisi, kolektivnimi
pogodbami in notranjimi akti, ki se
nanašajo na prejemke iz delovnega
razmerja. Stroški dela se pripoznajo
v obračunskem obdobju, na katero se
nanašajo.
4.
Dotacije drugim pravnim osebam so
zneski sredstev, ki jih društvo
prenese drugim pravnim osebam
skladno z nameni, za katere je
ustanovljeno.
5.
Stroški naložbenja (investiranja) so
zneski plačil za stroške, ki
sestavljajo nabavno vrednost
opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih sredstev.
Za
znesek stroškov naložbenja oblikuje
društvo v okviru društvenega sklada
poseben sklad za osnovna sredstva.
Ta se zmanjšuje za obračunane
popravke vrednosti in presežke iz
prevrednotenja opredmetenih osnovnih
sredstev in neopredmetenih sredstev.
Če društvo nabavi opredmeteno
osnovno sredstvo ali neopredmeteno
sredstvo s pomočjo tujih virov
(posojil ali blagovnih kreditov), ob
odplačilu posojila oziroma kredita
izkaže stroške naložbenja le za
tisti del nabavne vrednosti, ki je
bil financiran s tujim virom in je
zajet v obroku odplačila.
6.
Amortizacijski stroški so zneski
popravkov vrednosti opredmetenih
osnovnih sredstev in neopredmetenih
sredstev v obračunskem obdobju razen
dela, ki se krije v breme
društvenega sklada.
7.
Finančni odhodki so obresti, zneski,
ki izhajajo iz prevrednotenja
posojil, terjatev ali dolgov zaradi
ohranjanja njihove realne vrednosti,
izgube, nastale pri prodaji
finančnih naložb, in zneski
popravkov oziroma odpisov finančnih
naložb. Znesek finančnih odhodkov se
ugotovi na podlagi pogodb ali
predpisov. Pripoznajo se v
obračunskem obdobju, na katero se
nanašajo. Pripoznajo se tudi v
obračunskem obdobju ugotovljeni
finančni odhodki iz prejšnjih let.
8.
Drugi odhodki so neobičajne
postavke, popisni primanjkljaji,
prevrednotovalni popravki sredstev
zaradi oslabitve, izgube, nastale
pri prodaji opredmetenih osnovnih
sredstev in neopredmetenih sredstev,
ter druge podobne postavke. Drugi
odhodki so tudi dajatve, ki jih
določa zakon ali drug predpis, ki
temelji na zakonu, razen tistih, ki
sodijo med stroške dela ali pa se
obračunavajo od nakupne vrednosti
pridobljenih materiala, storitev,
blaga ter opredmetenih osnovnih
sredstev in neopredmetenih sredstev.
Med druge odhodke se šteje tudi
davek od dohodka pravnih oseb, ki se
nanaša na prejšnja leta. V
ugotovljenih zneskih se pripoznajo v
obračunskem obdobju, na katero se
nanašajo. Pripoznajo se tudi v
obračunskem obdobju ugotovljeni
drugi odhodki iz prejšnjih let. Kot
drugi odhodki se obravnavajo tudi v
prejšnjih letih preveč zaračunani
poslovni ali finančni prihodki.
9.
Davek od dohodkov pravnih oseb je
znesek obveznosti za plačilo tega
davka, ki ga ugotovi društvo za
obračunsko obdobje. Ugotovljeni
znesek zmanjša presežek prihodkov
obračunskega obdobja.
10.
Prihodki od dejavnosti so članarine,
prostovoljni prispevki članov,
prejemki iz materialnih pravic,
dotacije iz proračunskih in drugih
javnih sredstev, zneski, prejeti iz
sredstev ustanov (fundacij) ali
drugih organizacij, ki zbirajo
sredstva za delovanje društev,
prejete donacije, prihodki od
prodaje materiala, proizvodov,
trgovskega blaga in storitev ter
drugi prihodki, doseženi z
opravljanjem dejavnosti društva.
Pripoznajo se v obračunskem obdobju,
na katero se nanašajo oziroma ko so
prejeti. Pripoznajo se tudi v
obračunskem obdobju ugotovljeni
prihodki iz prejšnjih let.
Ne
glede na prejšnji odstavek se
denarna sredstva, prejeta za plačilo
izbranih stroškov oziroma odhodkov,
pripoznavajo kot prihodki skladno z
nastajanjem stroškov oziroma
odhodkov, za katerih pokritje so
bila prejeta.
11.
Finančni prihodki so obresti,
dobički, nastali pri prodaji
finančnih naložb, deleži v dobičku
podjetij in zneski, ki izhajajo iz
prevrednotovanja posojil, terjatev
ali obveznosti zaradi ohranjanja
njihove realne vrednosti. Znesek
finančnih prihodkov se ugotovi v
skladu s pogodbami ali predpisi.
Pripoznajo se v obračunskem obdobju,
na katero se nanašajo. Pripoznajo se
tudi v obračunskem obdobju
ugotovljeni finančni prihodki iz
prejšnjih let.
12.
Drugi prihodki so neobičajne
postavke, popisni presežki, dobički,
nastali pri prodaji opredmetenih
osnovnih sredstev in neopredmetenih
sredstev, ter druge podobne
postavke. V ugotovljenih zneskih se
pripoznajo v obračunskem obdobju, na
katero se nanašajo. Pripoznajo se
tudi v obračunskem obdobju
ugotovljeni drugi prihodki iz
prejšnjih let. Kot drugi prihodki se
obravnavajo tudi v prejšnjih letih
preveč zaračunani odhodki.
|
