Naše računovodstvo vas bo mesečno oskrbovalo z
ažurno in točno bilanco stanja in izkazom poslovnega izida
Računalnike prepustite nam, vi pa se raje ukvarjajte
s svojim poslom
Naučili vas bomo brati računodske izkaze
Smo manjši računovodski
servis, zato so naše računovodske storitve kvalitetnejše
|
>> Mesečna izdelava bilanc >>
>> Program brezplačno >>
>> Cenik - računovodstvo
>>
|
|
Ta standard je
povezan s splošnimi slovenskimi računovodskimi
standardi (SRS) od 1 do 30. Ureja le tiste
posebnosti pri vrednotenju sredstev in
obveznosti do njihovih virov ter merjenju in
izkazovanju odhodkov, prihodkov, poslovnega
izida ter finančnih in denarnih tokov, ki so
značilne za zavarovalnice.
Obdeluje
a) posebnosti
vrst in načinov izkazovanja sredstev v
zavarovalnicah, b) posebnosti vrst in načinov izkazovanja
obveznosti do virov sredstev v zavarovalnicah, c) posebnosti razčlenjevanja stroškov in
odhodkov v zavarovalnicah, č) posebnosti razčlenjevanja in merjenja
prihodkov v zavarovalnicah, d) posebnosti razčlenjevanja in merjenja
poslovnih izidov v zavarovalnicah, e) obliko bilance stanja v zavarovalnicah, f) obliko izkaza poslovnega izida v
zavarovalnicah, g) obliko izkaza po neposredni metodi
opredeljenih denarnih tokov v zavarovalnicah, h) obliko izkaza po posredni metodi opredeljenih
denarnih tokov v zavarovalnicah, i) obliko izkaza gibanja kapitala v
zavarovalnicah in j) razkritja.
Ta standard se
opira na smernico o letnih izkazih in skupinskih
(konsolidiranih) letnih izkazih zavarovalnih
podjetij, ki jo je sprejela Evropska skupnost
decembra 1991. V njem predpisane oblike izkazov
so namenjene zunanjemu računovodskemu poročanju
za poslovne potrebe. Oblike poročanja za davčne
in statistične potrebe urejajo posebni predpisi.
Z zavarovalnicami so v tem standardu mišljene
vse organizacije, ki v Sloveniji zavarujejo
premoženje in/ali osebe, torej vse zavarovalnice
in pozavarovalnice v Sloveniji ter podružnice
zavarovalnic s sedežem v tujini. Standard
(poglavje B) je treba brati skupaj z
opredelitvami ključnih pojmov (poglavjem C),
pojasnili (poglavjem Č) in Uvodom v slovenske
računovodske standarde (2006).
|
|
|
|
|
|
32.1. Za opredeljevanje in
izkazovanje sredstev se v
zavarovalnici uporabljajo SRS od 1
do 7 z dopolnitvami v skladu s SRS
od 32.1 do 32.13.
32.2. Zavarovalnica mora v poslovnih
knjigah ločeno spremljati vse vrste
sredstev po posameznih osnovnih
oblikah zavarovanj, v okviru
slednjih pa še ločeno sredstva,
financirana iz tehničnih rezervacij,
po zavarovalnih vrstah, pri katerih
mora oblikovati matematične
rezervacije (kritno premoženje teh
zavarovalnih vrst). Zavarovalnica
mora sredstva, ki zneskovno niso
pomembna in niso financirana iz
tehničnih virov ter katerih osnovnih
oblik v trenutku njihovega nastanka
oziroma knjiženja ni mogoče točno
opredeliti, izkazovati v
prevladujoči osnovni obliki
zavarovanj.
32.3. (K SRS 1)1 Zavarovalnica mora
v poslovnih knjigah ločeno
izkazovati opredmetena osnovna
sredstva, financirana iz tehničnih
virov, in jih razčlenjevati na 1
Členi se navezujejo na temeljne
slovenske računovodske standarde.
opredmetena osnovna sredstva,
financirana iz matematičnih
rezervacij, in opredmetena osnovna
sredstva, financirana iz drugih
tehničnih virov.
32.4. (K SRS 1) Zavarovalnica mora v
poslovnih knjigah ločeno spremljati
opredmetena osnovna sredstva,
namenjena neposrednemu izvajanju
zavarovalne dejavnosti.
32.5. (K SRS 1) Opredmetena osnovna
sredstva, ki so nepremičnine,
pridobljene v zvezi z jamstvi za
hipotekarna posojila, mora
zavarovalnica izkazovati po pošteni
vrednosti; če ni zanesljive
informacije o tržni ceni, mora
izkazovati pričakovano prodajno
vrednost, zmanjšano za stroške
vzdrževanja in prodajne stroške.
32.6. (K SRS 3) Zavarovalnica mora v
poslovnih knjigah ločeno izkazovati
dolgoročne finančne naložbe,
financirane iz tehničnih virov.
32.7. (K SRS 3 in 6) Posamezne vrste
dolgoročnih in kratkoročnih
finančnih naložb razvršča
zavarovalnica v tele osnovne
skupine:
-
deleži v podjetjih, - delnice in drugi vrednostni
papirji s spremenljivim donosom ter
kuponi skladov, - dolžniški vrednostni papirji in
drugi vrednostni papirji s stalnim
donosom, - deleži v investicijskih skladih, - dana hipotekarna posojila, - druga dana posojila, - depoziti pri bankah, - finančne naložbe pozavarovalnic iz
naslova pozavarovalnih pogodb pri
cedentih in - druge finančne naložbe.
V
skupino drugih danih posojil uvršča
zavarovalnica tudi policna posojila.
Če so policna posojila zavarovana
tudi s hipoteko, jih mora spremljati
med danimi hipotekarnimi posojili.
Pozavarovalnica ne sme pobotati
terjatev iz finančnih naložb iz
naslova pozavarovalnih pogodb pri
cedentih z obveznostmi do cedentov
iz naslova pozavarovalnih poslov.
Zavarovalnica ločeno spremlja
finančne naložbe do družb v skupini
in finančne naložbe do pridruženih
družbj.
32.8. (K SRS 3 in 6) Zavarovalnica
mora v poslovnih knjigah ločeno
spremljati vrednostne papirje s
spremenljivim donosom in vrednostne
papirje s stalnim donosom.
Vrednostne papirje, ki prinašajo
obresti, mora uvrščati med
vrednostne papirje s stalnim
donosom, tudi če se obrestna mera
lahko spreminja (recimo na
medbančnem trgu).
32.9. (K SRS 3 in 6) Zavarovalnica,
ki opravlja življenjska zavarovanja,
mora ločeno spremljati naložbe v
korist življenjskih zavarovancev, ki
prevzemajo naložbeno tveganje. Te
naložbe zajemajo naložbe, katerih
vrednost je podlaga za
opredeljevanje vrednosti ali donosov
polic, ki se nanašajo na
investicijski sklad, in naložbe, ki
so namenjene kritju obveznosti,
določenih na podlagi ustreznega
indeksa. Zajemajo tudi naložbe za
skupino zavarovancev v tontini,
katerih sredstva so namenjena
razdelitvi mednje. Te naložbe mora
izkazovati po pošteni vrednosti.
Učinek okrepitve teh sredstev
zavarovalnica upošteva kot prihodek.
Ta se upošteva pri ugotavljanju in
izkazovanju čistih neiztrženih
dobičkov oziroma čistih neiztrženih
izgub naložb življenjskih
zavarovancev, ki prevzemajo
naložbeno tveganje.
32.10. (K SRS 4) Zaloge zajemajo v
zavarovalnici poleg materiala in
tistega drobnega inventarja,
katerega ocenjena doba uporabnosti
je največ leto dni, tudi v škodnih
primerih poškodovane predmete, ki po
rešitvi škodnih primerov pripadejo
zavarovalnici in jih ta zajame med
zaloge po ocenjeni pošteni
vrednosti.
32.11. (K SRS 5.2) Kratkoročne
terjatve mora zavarovalnica
razčlenjevati na terjatve iz
neposrednih zavarovanj, terjatve iz
pozavarovanj in druge kratkoročne
terjatve. Kratkoročne terjatve iz
neposrednih zavarovanj zajemajo
terjatve do zavarovalcev in terjatve
do zavarovalnih posrednikov. Ločeno
mora spremljati in izkazovati
posamezne vrste terjatev do
pridruženih družb in do družb v
skupini. Regresne terjatve mora
izkazovati med drugimi terjatvami.
32.12. (K SRS 6) Zavarovalnica mora
v poslovnih knjigah ločeno
spremljati kratkoročne finančne
naložbe, financirane iz tehničnih
virov.
32.13. (K SRS 12) Kratkoročne
aktivne časovne razmejitve mora
zavarovalnica razčlenjevati na
odložene stroške pridobivanja
zavarovanj, prehodno nezaračunane
prihodke od obresti in najemnin ter
druge kratkoročne aktivne časovne
razmejitve.
|
|
|
|
32.14. Za opredeljevanje in
izkazovanje obveznosti do virov
sredstev se v zavarovalnici
uporabljajo SRS od 8 do 11 z
izjemami oziroma dopolnitvami,
obdelanimi v SRS od 32.15 do 32.24.
32.15. Zavarovalnica mora v
poslovnih knjigah ločeno spremljati
vse vrste obveznosti do virov
sredstev po posameznih osnovnih
oblikah zavarovanj. Sodila za
razmejevanje kapitala po posameznih
osnovnih oblikah zavarovanj so
sestavni del računovodskih usmeritev
zavarovalnice in so predstavljena v
pojasnilih k njenim računovodskim
izkazom. Zavarovalnica mora
obveznosti do netehničnih virov
sredstev, ki zneskovno niso pomembne
in katerih osnovnih oblik v trenutku
njihovega nastanka oziroma knjiženja
ni mogoče točno opredeliti,
izkazovati v prevladujoči osnovni
obliki zavarovanj.
32.16. (K SRS 8) Rezerve mora
zavarovalnica oblikovati v skladu z
zakonskimi in statutarnimi
določbami.
32.17. (K SRS 10) Tehnične
rezervacije mora zavarovalnica
oblikovati v zneskih, ki omogočajo
poravnavo vseh razumno predvidljivih
obveznosti iz zavarovalnih pogodb.
Zavarovalnica mora v poslovnih
knjigah ločeno izkazovati tehnične
vire, ki zajemajo prenosne premije,
matematične rezervacije, škodne
rezervacije, rezervacije za bonuse
in popuste, izravnalne rezervacije,
rezervacije v korist življenjskih
zavarovancev, ki prevzemajo
naložbeno tveganje, ter druge
tehnične rezervacije. Druge tehnične
rezervacije med drugim lahko
zajemajo rezervacije za staranje, če
zavarovalnica izvaja zdravstvena
zavarovanja, in rezervacije za
kočljive zavarovalne pogodbe oziroma
za še ne iztečene nevarnosti iz
naslova zavarovalnih poslov. Če je
znesek slednjih pomemben, ga mora
zavarovalnica posebej izkazati v
bilanci stanja ali razkriti v
pojasnilih k računovodskim izkazom.
Rezervacije v korist življenjskih
zavarovancev, ki prevzemajo
naložbeno tveganje, upoštevajo
učinke okrepitev in oslabitev
tehničnih sredstev zadevnih
zavarovanj. Zavarovalnica mora v
poslovnih knjigah spremljati in
izkazovati kosmate tehnične vire,
del, ki se nanaša na pozavarovanje,
in čiste tehnične vire. Obveznosti
zavarovalnice se nanašajo na čiste
tehnične vire. V poslovnih knjigah
mora ločeno spremljati tehnične vire
po posameznih enotah zavarovanj.
32.18. Prenosna premija so odloženi
prihodki iz naslova obračunanih
zavarovalnih premij. Pri posameznem
zavarovanju se nanaša na del v
obračunskem obdobju obračunane
premije, ki je opredeljen z
razmerjem med časom zagotovljenega
zavarovalnega kritja za del
zavarovalne dobe po koncu
obračunskega obdobja in celotnim
časom zavarovalnega kritja, če lahko
predpostavljamo sorazmernost
zavarovalnega kritja in zavarovalne
premije za vse dele zavarovalne
dobe. Praviloma se izračuna
posamično za vsako zavarovanje, ki
velja še po zadnjem dnevu
obračunskega obdobja. Zneski
prenosnih premij se lahko
ugotavljajo tudi z izračuni
približkov, če je mogoče
predpostaviti, da zagotavljajo
približno enak izid kot natančni
posamični izračuni. V prenosnih
premijah so razmejene kosmate
zavarovalne premije, zmanjšane za
pozavarovalni del, lahko pa tudi za
stroške pridobivanja zavarovanj,
vračunane v obračunskem obdobju.
Načela časovno sorazmernega
razmejevanja prihodkov od
zavarovalnih premij ni mogoče
uporabiti pri tistih vrstah
zavarovanj, pri katerih ne velja
predpostavka sorazmernosti
zavarovalnega kritja in zavarovalne
premije v zavarovalni dobi (na
primer pri gradbenem in montažnem
zavarovanju).
32.19. Matematične rezervacije mora
zavarovalnica razčlenjevati na
matematične rezervacije življenjskih
zavarovanj, matematične rezervacije
zdravstvenih zavarovanj in
matematične rezervacije drugih
zavarovanj. V matematičnih
rezervacijah mora izkazovati sedanje
vrednosti ocenjenih bodočih
obveznosti za nadomestila na podlagi
življenjskih, zdravstvenih in tistih
drugih zavarovanj, pri katerih
morajo oblikovati matematične
rezervacije, zmanjšane za sedanje
vrednosti bodočih vplačil tehnične
premije. Matematične rezervacije
mora izračunavati na podlagi
posamičnega izračuna za vsako
zavarovanje. Le izjemoma se lahko
izračunajo približki, če je mogoče
predpostaviti, da bodo zagotovili
približno enak izid kot natančni
izračuni. Zavarovalnica lahko zajema
med matematične rezervacije tudi
tisti del zavarovalnih premij, ki se
nanaša na čiste prenosne premije
življenjskih, zdravstvenih
zavarovanj in drugih zavarovanj, pri
katerih mora oblikovati matematične
rezervacije, ter na rezervacijo za
bonuse in popuste pri teh
zavarovanjih. Zavarovalnica lahko
izračunane matematične rezervacije
zmanjša za del v obračunskem obdobju
nastalih stroškov pridobivanja
zavarovanj, če so v obdobju obračuna
zavarovalne premije všteti med
poslovne odhodke. Če pa stroške
pridobivanja zavarovanj v
obračunskem obdobju odloži in izkaže
med aktivnimi časovnimi
razmejitvami, se matematične
rezervacije za ta del stroškov ne
zmanjšajo. Matematične rezervacije
se povečajo za del razlike med
uresničenimi in načrtovanimi zneski,
ki izhajajo iz kalkulativnih
sestavin premije življenjskih
zavarovanj v povezavi z odhodki,
ali/in za del deleža v dobičku iz
zavarovanj skupine življenjskih
zavarovanj, ki ne pomeni odhodkov
zavarovalnice.
32.20. Škodne rezervacije morajo
zajemati poleg ocenjenih obveznosti
za nastale, prijavljene, a še ne
rešene škode tudi ocenjene
obveznosti za že nastale, a še ne
prijavljene škode, v skladu z
načelom priznavanja obveznosti za
odškodnine ob uresničitvi
zavarovanih nevarnosti. Obveznosti
za že nastale škode morajo zajemati
poleg ocenjenih odškodnin tudi
ocenjene stroške reševanja škodnih
primerov. Obveznosti za že
prijavljene škode se praviloma
opredeljujejo na podlagi ocene
obveznosti za vsako posamično škodo,
obveznosti za še ne prijavljene
škode pa na podlagi statističnih
podatkov o tovrstnih škodah v
prejšnjih letih, popravljenih za
sprotna gibanja (sprotne trende) ob
upoštevanju vseh drugih dejavnikov.
Škodne rezervacije ne zajemajo dela
zneskov za poravnavo škod, ki bo
predvidoma pokrit s prihodki od
pozavarovanja ali ki ga bodo
predvidoma po načelu subrogacije
povrnile tretje osebe, in danih
predplačil na račun teh škod.
Slednje zneske zavarovalnica oceni
ob upoštevanju načela previdnosti.
Ocenjene iztržljive vrednosti v
škodnih primerih poškodovanih
predmetov, ki jih bo predvidoma v
imenu in za račun zavarovalcev
odprodala, mora odšteti od ocenjene
vrednosti obveznosti za že nastale
škode. Zavarovalnica praviloma ne
sme uporabljati postopka
diskontiranja pri oceni obveznosti v
okviru škodnih rezervacij.
Diskontiranje je izjemoma mogoče le,
če odškodnina predvidoma zapade v
plačilo vsaj štiri leta po dnevu
bilanciranja, če se izvaja po
dovoljenem postopku, če
zavarovalnica upošteva vse
dejavnike, ki bi lahko povečali
znesek odškodnine, če ima zadostne
podatke za oceno časovne
razporeditve zneskov in
obračunavanja odškodnin ter če
diskontna stopnja ne presega
predvidene donosnosti naložb
sredstev, financiranih iz teh virov.
Diskontna stopnja, ki jo uporabi za
izračun sedanjih vrednosti, ne sme
presegati previdne ocene donosnosti
naložb sredstev škodnih rezervacij v
obdobju, potrebnem za izplačilo
odškodnin iz teh rezervacij. Prav
tako ne sme presegati niti povprečne
donosnosti naložb sredstev teh
rezervacij v zadnjih petih letih
niti donosnosti naložb teh sredstev
v letu pred sestavitvijo bilance
stanja.
32.21. Izravnalne rezervacije mora
zavarovalnica oceniti na podlagi
statističnih zakonitosti škodnega
procesa pri posameznih vrstah
zavarovanj.
32.22. (K SRS 9) Zavarovalnica mora
med dolgoročnimi obveznostmi posebej
izkazovati obveznosti za finančne
naložbe pozavarovateljev iz naslova
pozavarovalnih pogodb pri cedentih.
32.23. (K SRS 9 in 11) Zavarovalnica
mora med obveznostmi iz financiranja
posebej izkazovati obveznosti do
bank.
32.24. (K SRS 11) Med kratkoročnimi
obveznostmi mora zavarovalnica
ločeno spremljati kratkoročne
obveznosti iz neposrednih zavarovanj
(razčlenjene na obveznosti do
zavarovalcev, obveznosti do
zavarovalnih posrednikov in druge
obveznosti iz zavarovanj),
kratkoročne obveznosti iz
pozavarovanja in druge kratkoročne
obveznosti.
|
|
|
|
32.25. Za razčlenjevanje stroškov se
v zavarovalnici uporabljajo SRS od
13 do 16 z izjemami oziroma
dopolnitvami, obdelanimi v SRS 32.26
in 32.27.
32.26. (K SRS 16) Zavarovalnica mora
stroške razčlenjevati na stroške
škod, stroške preventivne
dejavnosti, stroške vračunanih
bonusov in popustov pri zavarovalnih
premijah, obratovalne (poslovalne)
stroške, stroške naložb in druge
zavarovalne stroške. Stroške škod
mora razčlenjevati na odškodnine in
cenilne stroške po enotah zavarovanj
ter znotraj njih na kosmate zneske
in pozavarovalne deleže. Naravne
vrste stroškov izvajanja
zavarovalnih poslov mora
razčlenjevati na funkcionalne
skupine stroškov. Te so: cenilni
stroški, stroški upravljanja
sredstev, stroški pridobivanja
zavarovanj in drugi obratovalni
stroški. Zadnji dve skupini stroškov
sestavljata obratovalne stroške
zavarovalnice (v ožjem pomenu).
Cenilni stroški so sestavni del
stroškov škod, stroški upravljanja
sredstev pa sestavni del odhodkov
naložb. Drugi obratovalni stroški
zajemajo tiste dele stroškov dela,
amortizacije sredstev, potrebnih za
obratovanje, in drugih naravnih vrst
stroškov, ki niso zajeti v drugih
funkcionalnih skupinah stroškov.
Stroške naložb mora razčlenjevati na
stroške obresti in druge stroške
financiranja naložb, amortizacijo
naložb sredstev, ki niso potrebna za
obratovanje, in druge stroške
naložb.
32.27. Stroškovni nosilci so v
zavarovalnici praviloma posamezne
enote zavarovanj, to je vrste ali
podvrste zavarovanj. Kadar pa
obstajajo statistične podlage za
razlikovanje zavarovalnih premij še
znotraj enote zavarovanj
(zavarovalnica lahko tudi znotraj
posamezne enote zavarovanj različno
opredeljuje posamezne sestavine
premije, npr. tehnično premijo,
stroške sklepanja zavarovanj …), je
stroškovni nosilec lahko tudi del
enote zavarovanj. Stroški škod po
posameznih enotah zavarovanj oziroma
njihovih delih se v predračunih
ocenijo po aktuarskih metodah. Za
realno izkazovanje uspešnosti po
enotah zavarovanj in za realno
oblikovanje obratovalnega dodatka
pri kalkulaciji zavarovalnih premij
mora zavarovalnica spremljati
nekatere stroške po enotah
zavarovanj; taki stroški so
odškodnine, zmanjšane za morebitne
regrese, cenilni stroški, stroški za
preventivno dejavnost, drugi
zavarovalni stroški in tisti
obratovalni stroški, ki jih je
mogoče neposredno povezovati s
posamezno enoto zavarovanj.
Obratovalne stroške in tiste druge
zavarovalne stroške, ki jih ni
mogoče neposredno povezati z
opravljanjem poslov v zvezi s
posamezno enoto zavarovanj, mora
zavarovalnica razporediti na
posamezne stroškovne nosilce v
skladu s SRS 16 - Stroški po vrstah,
mestih in nosilcih.
32.28. (K SRS 17) Za razčlenjevanje
in merjenje odhodkov se v
zavarovalnici uporablja SRS 17 z
dopolnitvami, obdelanimi v SRS 32.29
in 32.31.
32.29. Poslovne odhodke sestavljajo
v zavarovalnici čisti odhodki za
škode, odhodki za povečanja
matematičnih rezervacij, čisti
odhodki za bonuse in popuste,
odhodki za povečanja izravnalnih
rezervacij, odhodki za povečanja
drugih čistih tehničnih rezervacij,
odhodki za čiste obratovalne
stroške, drugi čisti zavarovalni
odhodki in tisti del odhodkov
naložb, ki se ne nanaša na finančne
odhodke. Čisti odhodki za škode so
za obračunsko obdobje obračunani
stroški škod, to je v obračunskem
obdobju obračunani zneski škod,
povečani za povečanja oziroma
zmanjšani za zmanjšanja škodnih
rezervacij brez pozavarovalnega
deleža v teh škodah. Čisti odhodki
za škode ne zajemajo dela odškodnin,
ki je po načelu subrogacije povezan
z regresnimi terjatvami, in dela
zneskov škod, ki ga zavarovalnica
nadomesti s čisto iztržljivo
vrednostjo od prodaje v škodnih
primerih poškodovanih predmetov.
Finančne odhodke zavarovalnica
uvršča med odhodke naložb.
32.30. Odhodke naložb zavarovalnica
razčlenjuje na odhodke naložb,
financiranih iz posameznih vrst
tehničnih rezervacij in prenosnih
premij, in odhodke naložb,
financiranih iz drugih virov.
Zavarovalnica mora zagotavljati
podatke o odhodkih naložb tehničnih
sredstev po osnovnih oblikah,
skupinah in podskupinah zavarovanj
ter po možnosti tudi po osnovnih
enotah zavarovanj. Odhodki naložb
tehničnih sredstev se lahko
ugotavljajo oziroma razvrščajo na
podlagi povprečnega stanja tehničnih
rezervacij in prenosnih premij po
omenjenih kategorijah.
32.31. Učinek presežka oslabitev nad
okrepitvami naložb življenjskih
zavarovancev, ki prevzemajo
naložbeno tveganje, zavarovalnica
izkazuje kot čiste neiztržene izgube
zadevnih naložb.
|
|
|
|
32.32. Za razčlenjevanje in merjenje
prihodkov se v zavarovalnici
uporablja SRS 18 z izjemami oziroma
dopolnitvami, obdelanimi v SRS od
32.33 do 32.35.
32.33. Poslovne prihodke sestavljajo
v zavarovalnici čisti prihodki od
zavarovalnih premij, prihodki zaradi
zmanjšanja matematičnih rezervacij,
prihodki zaradi zmanjšanja
izravnalnih rezervacij, prihodki
zaradi zmanjšanja drugih tehničnih
rezervacij, drugi čisti zavarovalni
prihodki in tisti del prihodkov
naložb, ki se ne nanaša na finančne
prihodke. Finančne prihodke mora
zavarovalnica uvrščati med prihodke
naložb.
32.34. Prihodki od zavarovalnih
premij so čisti prihodki od
zavarovalnih premij ter so
izračunani iz obračunanih kosmatih
zavarovalnih premij v obračunskem
obdobju, zmanjšanih za pozavarovalni
del premij in popravljenih za
spremembo čiste prenosne premije.
Zavarovalnica mora zato v poslovnih
knjigah ločeno spremljati obračunane
kosmate zavarovalne premije,
pozavarovalne premije in prenosne
premije. Med prihodke od
zavarovalnih premij ne sme vštevati
zneskov davkov ali drugih dajatev,
povezanih z zavarovalnimi premijami.
32.35. Prihodke naložb mora
zavarovalnica razčlenjevati na
prihodke naložb, ki so financirane
iz posameznih vrst tehničnih
rezervacij in prenosnih premij, in
prihodke naložb, ki so financirane
iz drugih virov. Zavarovalnica mora
zagotavljati podatke o prihodkih
naložb tehničnih sredstev po
osnovnih oblikah, skupinah in
podskupinah ter po možnosti tudi po
osnovnih enotah zavarovanj. Prihodki
naložb tehničnih sredstev se lahko
ugotavljajo oziroma razvrščajo na
podlagi povprečnega stanja tehničnih
rezervacij in prenosnih premij po
omenjenih kategorijah.
32.36. Učinek presežka okrepitev nad
oslabitvami naložb življenjskih
zavarovancev, ki prevzemajo
naložbeno tveganje, zavarovalnica
izkazuje kot čiste neiztržene
dobičke zadevnih naložb. |
|
|
|
32.37. Pri ugotavljanju in
obravnavanju raznih vrst izidov se v
zavarovalnici uporablja SRS 19 z
izjemami oziroma dopolnitvami,
obdelanimi v SRS 32.38 in 32.39.
32.38. Zavarovalnica mora
ugotavljati izid iz življenjskih
zavarovanj, izid iz zdravstvenih
zavarovanj, izid iz drugih
zavarovanj ter čisti izid
obračunskega obdobja. Vse naštete
izide mora zavarovalnica ugotavljati
za osnovne oblike zavarovanj in za
zavarovalnico kot celoto. Vse
naštete izide razen izida čistega
izida obračunskega obdobja mora
ugotavljati tudi po podskupinah in
po možnosti tudi po enotah
zavarovanj. Pri izračunavanju izidov
iz zavarovanj po osnovnih oblikah
zavarovanj mora zavarovalnica
upoštevati tudi donose naložb iz
tehničnih virov teh zavarovanj. Pri
izračunavanju izidov iz življenjskih
in zdravstvenih zavarovanj mora zato
zavarovalnica izkazovati prihodke in
odhodke naložb, ki so financirane iz
tehničnih in netehničnih virov teh
zavarovanj, ter od njih odšteti
donos naložb, ki niso financirane iz
tehničnih virov teh zavarovanj. Ta
donos mora izkazati v izračunu izida
zavarovalnice. Pri izračunavanju
izidov iz drugih zavarovanj mora
zavarovalnica izkazovati donose
naložb, ki so financirane iz
tehničnih virov teh zavarovanj, ki
jih prenese iz izračuna izida
zavarovalnice. Pri izračunu izida
zavarovalnice mora zavarovalnica
izkazovati prihodke in odhodke
naložb, ki so financirane iz
netehničnih virov in iz tehničnih
virov drugih zavarovanj (to je vseh
razen življenjskih in zdravstvenih).
Ocenjeni del donosov teh naložb, ki
izhaja iz naložb, ki so financirane
iz tehničnih virov drugih
zavarovanj, mora zavarovalnica
prenesti iz izračuna izida
zavarovalnice v izračun izida iz
drugih zavarovanj. Zavarovalnica
mora izkazovati finančne prihodke in
odhodke med prihodki in odhodki
naložb.
32.39. Zavarovalnica mora izkazovati
po enotah in podskupinah zavarovanj
tudi tehnični izid ter tehnični
izid, povečan za razliko med
prihodki in odhodki naložb, ki so
financirane iz posameznih vrst
tehničnih virov. Tehnični izid je
razlika med prihodki od tehnične
premije in odhodki za škode,
povečana za zmanjšanje oziroma
zmanjšana za povečanje ostalih
tehničnih rezervacij, ki niso
upoštevane pri opredelitvi prihodkov
od tehnične premije in odhodkov za
škode.
|
|
|
|
32.40. Izkaz stanja je temeljni
računovodski izkaz, v katerem je
resnično in pošteno prikazano stanje
sredstev in obveznosti do njihovih
virov za poslovno leto ali medletna
obdobja, za katera se sestavlja. Ima
obliko dvostranske uravnotežene
bilance stanja. Bilanco stanja mora
zavarovalnica sestavljati ločeno za
posamezne osnovne oblike neposrednih
zavarovanj ter za zavarovalnico kot
celoto. Pozavarovalnice pripravljajo
enotno bilanco stanja za vse osnovne
oblike neposrednih zavarovanj.
Bilanca stanja mora imeti pri vseh
vrstah zavarovalnic, ne glede na
njihovo velikost, najmanj tele
postavke: Sredstva A. Neopredmetena sredstva,
dolgoročne aktivne časovne
razmejitve in odložene terjatve za davek 1. Neopredmetena dolgoročna sredstva 2. Dobro ime 3. Predujmi za neopredmetena
sredstva 4. Dolgoročno odloženi stroški
pridobivanja zavarovanj 5. Druge dolgoročne aktivne časovne
razmejitve 6. Odložene terjatve za davek B. Naložbe v zemljišča in zgradbe
ter finančne naložbe I. Zemljišča in zgradbe 1. Zemljišča (zavarovalnica mora
ločeno izkazovati zemljišča za
zavarovalno dejavnost in druga zemljišča) 2. Zgradbe (zavarovalnica mora
ločeno izkazovati zgradbe za
zavarovalno dejavnost in druge zgradbe) II. Finančne naložbe v družbah v
skupini in v pridruženih družbah 1. Delnice in deleži v družbah v
skupini 2. Dolžniški vrednostni papirji in
posojila, dana drugim družbam v
skupini 3. Delnice in deleži v pridruženih
družbah 4. Dolžniški vrednostni papirji in
posojila, dana pridruženim družbam III. Druge finančne naložbe 1. Delnice in drugi vrednostni
papirji s spremenljivim donosom in
kuponi skladov 2. Dolžniški vrednostni papirji in
drugi vrednostni papirji s stalnim
donosom 3. Deleži v investicijskih skladih 4. Dana hipotekarna posojila 5. Druga dana posojila 6. Depoziti pri bankah 7. Ostale finančne naložbe IV. Finančne naložbe pozavarovalnic
iz naslova pozavarovalnih pogodb pri
cedentih C. Naložbe v korist življenjskih
zavarovancev, ki prevzemajo
naložbeno tveganje Č. Terjatve (v postavkah I, II in
III mora zavarovalnica posebej
izkazovati del terjatev do pridruženih družb in do družb v
skupini) I. Terjatve iz neposrednih
zavarovanj 1. Terjatve do zavarovalcev 2. Terjatve do zavarovalnih
posrednikov II. Terjatve iz pozavarovanja III. Druge terjatve IV. Nevplačani vpoklicani kapital D. Razna sredstva I. Opredmetena osnovna sredstva
razen zemljišč in zgradb 1. Oprema 2. Druga opredmetena osnovna
sredstva II. Denarna sredstva III. Zaloge in druga sredstva 1. Zaloge 2. Druga sredstva E. Kratkoročne aktivne časovne
razmejitve 1. Prehodno nezaračunani prihodki od
obresti in najemnin 2. Kratkoročno odloženi stroški
pridobivanja zavarovanj 3. Druge kratkoročne aktivne časovne
razmejitve Obveznosti do virov sredstev A. Kapital I. Vpoklicani kapital 1. Osnovni kapital 2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna
postavka) II. Kapitalske rezerve III. Rezerve iz dobička 1. Varnostna rezerva 2. Zakonske in statutarne rezerve 3. Rezerve za lastne delnice in
lastne poslovne deleže 4. Lastne delnice in lastni poslovni
deleži (kot odbitna postavka) 5. Druge rezerve iz dobička IV. Presežek iz prevrednotenja V. Preneseni čisti poslovni izid V. Čisti poslovni izid poslovnega
leta B. Podrejene obveznosti C. Čiste tehnične rezervacije in
odloženi prihodki od premij (v
postavkah dela C, razen pri V, mora zavarovalnica izkazati
kosmati znesek in pozavarovalni del,
v bilančni znesek pa vštevati razliko med
njima) I. Čiste prenosne premije II. Čiste matematične rezervacije III. Čiste škodne rezervacije IV. Čiste rezervacije za bonuse in
popuste V. Izravnalne rezervacije VI. Druge čiste tehnične rezervacije Č. Čiste rezervacije v korist
življenjskih zavarovancev, ki
prevzemajo naložbeno tveganje (kosmati znesek in
pozavarovalni del kot odbitna
postavka) D. Rezervacije za druge nevarnosti
in stroške 1. Rezervacije za pokojnine 2. Druge rezervacije E. Obveznosti za finančne naložbe
pozavarovateljev iz naslova
pozavarovalnih pogodb pri cedentih F. Druge obveznosti (v postavkah I
do V zavarovalnica ločeno izkazuje
del obveznosti do pridruženih družb in do družb v
skupini) I. Obveznosti iz neposrednih
zavarovanj 1. Obveznosti do zavarovalcev 2. Obveznosti do zavarovalnih
posrednikov II. Obveznosti iz pozavarovanja III. Posojila, zavarovana z
vrednostnimi papirji s stalnim
donosom (zavarovalnica posebej izkazuje zamenljiva
posojila, zavarovana z vrednostnimi
papirji s stalnim donosom) IV. Obveznosti do bank V. Ostale obveznosti G. Pasivne časovne razmejitve (razen
odloženih prihodkov od premij) |
|
|
|
32.41. Izkaz poslovnega izida v
zavarovalnicah se praviloma sestavi
v stopenjski obliki in ima pri vseh
vrstah zavarovalnic, ne glede na
njihovo velikost, najmanj tele
postavke:
A.
Izkaz izida iz drugih zavarovanj
(razen življenjskih in zdravstvenih) I. Čisti prihodki od zavarovalnih
premij 1. Obračunane kosmate zavarovalne
premije - 2. Obračunane pozavarovalne
premije ± 3. Sprememba kosmatih prenosnih
premij ± 4. Sprememba prenosnih premij za
pozavarovalni del II. Donos naložb, prenesen iz izkaza
izida iz rednega delovanja III. Drugi čisti zavarovalni
prihodki IV. Čisti odhodki za škode 1. Obračunani kosmati zneski škod - 2. Obračunani deleži
pozavarovateljev ± 3. Sprememba kosmatih škodnih
rezervacij ± 4. Sprememba škodnih rezervacij za
pozavarovalni del ± V. Sprememba drugih čistih
tehničnih rezervacij VI. Čisti odhodki za bonuse in
popuste VII. Čisti obratovalni stroški 1. Stroški pridobivanja zavarovanj ± 2. Sprememba v razmejenih stroških
pridobivanja zavarovanj 3. Drugi obratovalni stroški - 4. Prihodki od pozavarovalnih
provizij in iz deležev v pozitivnem
tehničnem izidu iz posameznih pozavarovalnih pogodb VIII. Drugi čisti zavarovalni
odhodki 1. Odhodki za preventivno dejavnost 2. Ostali čisti zavarovalni odhodki ± IX. Sprememba izravnalnih
rezervacij X. Izid iz drugih zavarovanj (I + II
+ III - IV ± V - VI - VII - VIII ±
IX) B. Izkaz izida iz življenjskih
zavarovanj I. Čisti prihodki od zavarovalnih
premij 1. Obračunane kosmate zavarovalne
premije - 2. Obračunane pozavarovalne
premije ± 3. Sprememba čistih prenosnih
premij II. Prihodki naložb 1. Prihodki iz deležev v podjetjih 1.1. Prihodki iz deležev v podjetjih
v skupini 1.2. Prihodki iz deležev v
pridruženih podjetjih 1.3. Prihodki iz deležev v drugih
podjetjih 2. Prihodki drugih naložb (v
postavkah 2.1, 2.2 in 2.3
zavarovalnica ločeno izkazuje prihodke naložb v
pridruženih podjetjih in v podjetjih
v skupini) 2.1. Prihodki od zemljišč in zgradb 2.2. Prihodki od obresti 2.3. Drugi prihodki naložb 2.3.1. Prevrednotovalni finančni
prihodki 2.3.2. Drugi finančni prihodki 3. Prihodki zaradi popravkov
vrednosti naložb 4. Dobički pri odtujitvah naložb III. Čisti neiztrženi dobički naložb
življenjskih zavarovancev, ki
prevzemajo naložbeno tveganje IV. Drugi čisti prihodki od
zavarovanja V. Čisti odhodki za škode 1. Obračunani kosmati zneski škod - 2. Obračunani deleži
pozavarovateljev ± 3. Sprememba kosmatih škodnih
rezervacij ± 4. Sprememba škodnih rezervacij za
pozavarovalni del ± VI. Sprememba ostalih čistih
tehničnih rezervacij 1. Sprememba matematičnih rezervacij 1.1. Sprememba kosmatih rezervacij ± 1.2. Sprememba pozavarovalnega
deleža 2. Sprememba drugih čistih
rezervacij VII. Čisti odhodki za bonuse in
popuste VIII. Čisti obratovalni stroški 1. Stroški pridobivanja zavarovanj ± 2. Sprememba v razmejenih stroških
pridobivanja zavarovanj 3. Drugi obratovalni stroški - 4. Prihodki od pozavarovalnih
provizij in iz deležev v pozitivnem
tehničnem izidu iz pozavarovalnih pogodb IX. Odhodki naložb 1. Amortizacija naložb sredstev, ki
niso potrebna za obratovanje 2. Odhodki za upravljanje sredstev,
odhodki za obresti in drugi finančni
odhodki 3. Prevrednotovalni finančni odhodki 4. Izgube pri odtujitvah naložb X. Čiste neiztržene izgube naložb
življenjskih zavarovancev, ki
prevzemajo naložbeno tveganje XI. Drugi čisti zavarovalni odhodki 1. Odhodki za preventivno dejavnost 2. Ostali čisti zavarovalni odhodki - XII. Donos naložb, prenesen v
izkaz izida iz rednega delovanja XIII. Izid iz življenjskih
zavarovanj (I+ II + III + IV – V ±
VI – VII – VIII – IX – X – XI – XII) C. Izkaz izida iz zdravstvenih
zavarovanj Razčlenitev kot pri B Č. Izračun čistega izida
zavarovalnice I. Izid iz drugih zavarovanj (A.X) II. Izid iz življenjskih zavarovanj
(B.XIII) III. Izid iz zdravstvenih zavarovanj
(C.XIII) IV. Prihodki naložb 1. Prihodki iz deležev v družbah 1.1. Prihodki iz deležev v družbah v
skupini 1.2. Prihodki iz deležev v
pridruženih družbah 1.3. Prihodki iz deležev v drugih
družbah 2. Prihodki drugih naložb (v
postavkah 2.1, 2.2 in 2.3
zavarovalnica ločeno izkazuje prihodke naložb v pridruženih
družbah in v družbah v skupini) 2.1. Prihodki od zemljišč in zgradb 2.2. Prihodki od obresti 2.3. Drugi prihodki naložb 2.3.1. Prevrednotovalni finančni
prihodki 2.3.2. Drugi finančni prihodki 3. Prihodki zaradi popravkov
vrednosti naložb 4. Dobički pri odtujitvah naložb V. Donos naložb, prenesen iz izkaza
izida iz življenjskih zavarovanj
(B.XII) VI. Donos naložb, prenesen iz izkaza
izida iz zdravstvenih zavarovanj
(C.XII) VII. Odhodki naložb 1. Amortizacija naložb sredstev, ki
niso potrebna za obratovanje 2. Odhodki za upravljanje sredstev,
odhodki za obresti in drugi finančni
odhodki 3. Prevrednotovalni finančni odhodki 4. Izgube pri odtujitvah naložb VIII. Donos naložb, prenesen v izkaz
izida iz drugih zavarovanj (A.II) IX. Drugi prihodki iz zavarovanj 1. Drugi prihodki iz drugih
zavarovanj 2. Drugi prihodki iz življenjskih
zavarovanj 3. Drugi prihodki iz zdravstvenih
zavarovanj X. Drugi odhodki iz zavarovanj 1. Drugi odhodki iz drugih
zavarovanj 2. Drugi odhodki iz življenjskih
zavarovanj 3. Drugi odhodki iz zdravstvenih
zavarovanj XI. Drugi prihodki XII. Drugi odhodki XIII. Davek iz dobička XIV. Odloženi davki XV. Čisti poslovni izid obračunskega
obdobja (Č.I + Č.II + Č.III + Č.IV +
Č.V + Č.VI - Č.VII - Č.VIII + Č.IX – Č.X + Č.XI –
Č.XII – Č.XIII ± Č.XIV)
|
|
|
|
32.42. V izkazu po neposredni metodi
opredeljenih denarnih tokov
zavarovalnice so potrebne najmanj
tele postavke:
A.
Denarni tokovi pri poslovanju a) Prejemki pri poslovanju 1. Plačane zavarovalne premije 2. Plačila pozavarovateljev (za
deleže v škodah in provizije) 3. Drugi prejemki pri poslovanju b) Izdatki pri poslovanju 1. Izdatki za plačane škode 2. Izdatki za plačila pozavarovalnih
premij 3. Izdatki za preventivno dejavnost 4. Izdatki za plače in deleže
zaposlencev v dobičku 5. Izdatki iz naslova rezervacij, ki
niso upoštevani pri izdatkih za
izplačane škode 6. Izdatki za dajatve vseh vrst 7. Drugi izdatki pri poslovanju c) Prebitek prejemkov pri poslovanju
ali prebitek izdatkov pri poslovanju
(b + a) B. Denarni tokovi pri naložbenju a) Prejemki pri naložbenju 1. Prejemki od obresti, ki se
nanašajo na naložbenje in na - naložbe, financirane iz tehničnih
virov - druge naložbe 2. Prejemki od deležev iz dobička
drugih, ki se nanašajo na - naložbe, financirane iz tehničnih
virov - druge naložbe 3. Prejemki od odtujitve
neopredmetenih sredstev,
financiranih iz - tehničnih virov - drugih virov 4. Prejemki od odtujitve
opredmetenih osnovnih sredstev,
financiranih iz - tehničnih virov - drugih virov 5. Prejemki od odtujitve dolgoročnih
finančnih naložb, financiranih iz - tehničnih virov - drugih virov 6. Prejemki od odtujitve
kratkoročnih finančnih naložb,
financiranih iz - tehničnih virov - drugih virov b) Izdatki pri naložbenju 1. Izdatki za pridobitev
neopredmetenih sredstev 2. Izdatki za pridobitev
opredmetenih osnovnih sredstev,
financiranih iz - tehničnih virov - drugih virov 3. Izdatki za pridobitev dolgoročnih
finančnih naložb, financiranih iz - tehničnih virov - drugih virov 4. Izdatki za pridobitev
kratkoročnih finančnih naložb,
financiranih iz - tehničnih virov - drugih virov c) Prebitek prejemkov pri naložbenju
ali prebitek izdatkov pri naložbenju
(b + a) C. Denarni tokovi pri financiranju a) Prejemki pri financiranju 1. Prejemki od vplačanega kapitala 2. Prejemki od dobljenih dolgoročnih
posojil 3. Prejemki od dobljenih
kratkoročnih posojil b) Izdatki pri financiranju 1. Izdatki za dane obresti 2. Izdatki za vračila kapitala 3. Izdatki za odplačila dolgoročnih
finančnih obveznosti 5. Izdatki za odplačila kratkoročnih
finančnih obveznosti 6. Izdatki za izplačila dividend in
drugih deležev v dobičku c) Prebitek prejemkov pri
financiranju (a manj b) ali prebitek
izdatkov pri financiranju (b manj a) Č. Končno stanje denarnih sredstev
in njihovih ustreznikov x) Denarni izid v obdobju (seštevek
prebitkov Ac, Bc in Cc) + y) Začetno stanje denarnih sredstev
in njihovih ustreznikov Vsi izdatki so v izkazu denarnih
tokov izkazani kot negativne
postavke.
|
|
|
|
32.43. V izkazu po posredni metodi
opredeljenih denarnih tokov
zavarovalnice so potrebne najmanj
tele postavke:
A.
Finančni tokovi pri poslovanju a) Postavke izkaza poslovnega izida Obračunane čiste zavarovalne premije
v obdobju Prihodki naložb (razen finančnih
prihodkov), financiranih iz - tehničnih virov - drugih virov Drugi poslovni prihodki (razen za
prevrednotenje in brez zmanjšanja
rezervacij) in finančni prihodki iz poslovnih
terjatev - Obračunani čisti zneski škod v
obdobju - Obračunani stroški bonusov in
popustov - Čisti obratovalni stroški brez
stroškov amortizacije in brez
spremembe v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj - Odhodki naložb (brez amortizacije
in finančnih odhodkov), financiranih
iz - tehničnih virov - drugih virov - Drugi poslovni odhodki brez
amortizacije (razen za
prevrednotovanje in brez povečanja rezervacij) - Davki iz dobička in drugi davki,
ki niso zajeti v poslovnih odhodkih b) Spremembe čistih obratnih
sredstev (in časovnih razmejitev ter
odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih
postavk bilance stanja Začetne manj končne terjatve iz
neposrednih zavarovanj Začetne manj končne terjatve iz
pozavarovanj Začetne manj končne druge poslovne
terjatve Začetne manj končne aktivne časovne
razmejitve Začetne manj končne odložene
terjatve za davek Začetne manj končne zaloge Končni manj začetni dolgovi iz
neposrednih zavarovanj Končni manj začetni dolgovi iz
pozavarovanj Končni manj začetni drugi poslovni
dolgovi Končne manj začetne pasivne časovne
razmejitve (razen prenosnih premij) Končne manj začetne odložene
obveznosti za davek c) Prebitek pritokov pri poslovanju
ali prebitek odtokov pri poslovanju (a + b) B. Denarni tokovi pri naložbenju a) Prejemki pri naložbenju 1. Prejemki od obresti, ki se
nanašajo na naložbenje in na - naložbe, financirane iz tehničnih
virov - druge naložbe 2. Prejemki od deležev iz dobička
drugih, ki se nanašajo na - naložbe, financirane iz tehničnih
virov - druge naložbe 3. Prejemki od odtujitve
neopredmetenih sredstev,
financiranih iz - tehničnih virov - drugih virov 4. Prejemki od odtujitve
opredmetenih osnovnih sredstev,
financiranih iz - tehničnih virov - drugih virov 5. Prejemki od odtujitve dolgoročnih
finančnih naložb, financiranih iz - tehničnih virov - drugih virov 6. Prejemki od odtujitve
kratkoročnih finančnih naložb,
financiranih iz - tehničnih virov - drugih virov b) Izdatki pri naložbenju 1. Izdatki za pridobitev
neopredmetenih sredstev 2. Izdatki za pridobitev
opredmetenih osnovnih sredstev,
financiranih iz - tehničnih virov - drugih virov 3. Izdatki za pridobitev dolgoročnih
finančnih naložb, financiranih iz - tehničnih virov - drugih virov 4. Izdatki za pridobitev
kratkoročnih finančnih naložb,
financiranih iz - tehničnih virov - drugih virov c) Prebitek prejemkov pri naložbenju
ali prebitek izdatkov pri naložbenju
(b + a) C. Denarni tokovi pri financiranju a) Prejemki pri financiranju 1. Prejemki od vplačanega kapitala 2. Prejemki od dobljenih dolgoročnih
posojil 3. Prejemki od dobljenih
kratkoročnih posojil b) Izdatki pri financiranju 1. Izdatki za dane obresti 2. Izdatki za vračila kapitala 3. Izdatki za odplačila dolgoročnih
finančnih obveznosti 5. Izdatki za odplačila kratkoročnih
finančnih obveznosti 6. Izdatki za izplačila dividend in
drugih deležev v dobičku c) Prebitek prejemkov pri
financiranju (a manj b) ali prebitek
izdatkov pri financiranju (b manj a)Č. Končno stanje denarnih
sredstev in njihovih ustreznikov x) Denarni izid v obdobju (seštevek
prebitkov Ac, Bc in Cc) + y) Začetno stanje denarnih sredstev
in njihovih ustreznikov Vsi izdatki so v izkazu denarnih
tokov izkazani kot negativne
postavke.
|
|
|
|
32.44. Zavarovalnica sestavi izkaz
gibanja kapitala praviloma ločeno za
posamezne osnovne oblike zavarovanj
po rešitvi I iz SRS 27 tako, da
prikaže spremembe vseh sestavin
kapitala, zajetih v bilanco stanja.
Izkaz gibanja kapitala ima obliko
sestavljene razpredelnice sprememb
vseh sestavin kapitala. V tem
standardu je kot izhodiščna
predlagana rešitev b.
|
|
|
|
32.45. Zavarovalnica mora poleg
razkritij, ki jih zahtevajo SRS od
32.1 do 32.44, v pojasnilih k
računovodskim izkazom za druga
zavarovanja (vsa zavarovanja, razen
življenjskih in zdravstvenih),
navesti zneske
a)
obračunanih kosmatih zavarovalnih
premij v poslovnem letu, b) obračunanih kosmatih zavarovalnih
premij za poslovno leto, c) obračunanih kosmatih zneskov škod
za poslovno leto, č) kosmatih obratovalnih stroškov
ter d) pozavarovalnega izida, in sicer - čistega, to je razlike med
obračunanimi kosmatimi zavarovalnimi
premijami, danimi v pozavarovanje,
in iz pozavarovanja kritimi
obračunanimi kosmatimi zneski škod
za poslovno leto, ter - kosmatega, to je čistega,
povečanega za prihodke od
pozavarovalnih provizij in iz
deležev v pozitivnem tehničnem izidu
iz posameznih pozavarovalnih pogodb.
Te zneske mora zavarovalnica, ki
izvaja neposredna zavarovanja,
razčlenjevati najmanj na tele vrste
in podskupine zavarovanj:
a)
nezgodno in zdravstveno, b) zavarovanje odgovornosti pri
uporabi motornih vozil, c) druga zavarovanja motornih vozil, č) zavarovanje pomorskega in
letalskega prometa ter prevoza
blaga, d) požarno zavarovanje in druga
zavarovanja premoženja, e) zavarovanja druge odgovornosti, f) zavarovanje kreditov in
zavarovanja varščin, g) zavarovanje stroškov pravnega
postopka, h) zavarovanje pomoči ter i) druga zavarovanja.
Ni
nujno, da zavarovalnica v pojasnilih
k računovodskim izkazom razkriva
zneske za tiste naštete vrste in
podskupine zavarovanj, pri katerih
obračunane kosmate zavarovalne
premije v poslovnem letu za
neposredno zavarovanje ne presegajo
tolarske vrednosti 10 milijonov
evrov, v vsakem primeru pa mora
razkrivati zneske za tri največje
podskupine oziroma vrste zavarovanj.
32.46. Zavarovalnica mora poleg
razkritij, ki jih zahtevajo členi
SRS od 32.1 do 32.44, v pojasnilih k
računovodskim izkazom za življenjska
in zdravstvena zavarovanja
izkazovati zneske v poslovnem letu
obračunanih kosmatih zavarovalnih
premij, razčlenjene na
a)
premije za posamična in premije za
skupinska zavarovanja, b) premije, ki se plačujejo v
obrokih, in premije, ki se plačujejo
z enkratnim vplačilom, ter c) premije iz pogodb z
nespremenljivimi zavarovalnimi
vsotami, iz pogodb z deležem v
dobičku in iz pogodb, pri katerih
zavarovanci prevzemajo naložbeno
tveganje.
Posameznih zneskov iz točk a), b) in
c) SRS 32.46 ni treba razkrivati, če
ne presegajo 10 % v poslovnem letu
obračunanih zavarovalnih premij. Za
življenjska in zdravstvena
zavarovanja mora zavarovalnica
navesti tudi zneske čistih in zneske
kosmatih pozavarovalnih izidov.
32.47. Če dosega zavarovalnica več
kot 5 % v obdobju obračunanih
kosmatih zavarovalnih premij po
pogodbah, sklenjenih v tujini, mora
v pojasnilih k računovodskim izkazom
znesek v obdobju obračunanih
kosmatih zavarovalnih premij
razčlenjevati na del, obračunan po
pogodbah, sklenjenih v Sloveniji, in
na del, obračunan po pogodbah,
sklenjenih v tujini, pri čemer
posebej izkazuje del, ki ga dosega
po pogodbah, sklenjenih v državah
članicah Evropske skupnosti.
32.48. Kadar zavarovalnica zmanjša
prenosne premije za del v
obračunskem obdobju nastalih
stroškov pridobivanja zavarovanj,
mora zneske odštetih stroškov
razkrivati v pojasnilih k
računovodskim izkazom.
32.49. Kadar je razlika med škodnimi
rezervacijami za že nastale, a v
začetku obračunskega leta še ne
rešene škode ter vsoto za te škode v
obračunskem letu izplačanih
odškodnin in na koncu obračunskega
leta zanje še vedno oblikovanih
rezervacij pomembna, jo mora
zavarovalnica v pojasnilih k
računovodskim izkazom razčleniti po
vrstah zavarovanj in zneskih. Če
zavarovalnica uporabi pri oceni
obveznosti v okviru škodnih
rezervacij postopek diskontiranja,
mora v pojasnilih k računovodskim
izkazom opredeliti zneske
rezervacije pred diskontiranjem,
vrste škodnih zahtevkov, pri katerih
je uporabila postopek diskontiranja,
ter pri vsaki vrsti postopke in
osnove za oceno odškodnine in
diskontiranje.
32.50. V pojasnilih k računovodskim
izkazom mora zavarovalnica
razkrivati - seznam vseh pomembnih
(če je lastniški delež zavarovalnice
20-odstoten ali večji) povezanih
družb, ki vsebuje njihova imena,
države, v katerih so vpisane v
registre ali imajo v njih sedeže,
ter njihove kapitalske deleže in
glasovalne deleže, če se razlikujejo
od kapitalskih deležev;
-
naravo razmerja med zavarovalnico in
posamezno odvisno družbo (če je
lastniški delež zavarovalnice
50-odstoten ali večji); - poslovanje s povezanimi osebami
med letom ter - način uporabe kapitalske metode
pri obračunavanju povezanih družb.
32.51. Če so zneski ostalih
finančnih naložb (B.III.7 v bilanci
stanja) ter zalog in drugih sredstev
(D.IV.1 in D.IV.2 v bilanci stanja)
pomembni, jih mora zavarovalnica v
pojasnilih k računovodskim izkazom
podrobneje razčleniti.
32.52. Če je znesek naložb v korist
življenjskih zavarovancev, ki
prevzemajo naložbeno tveganje,
pomemben, ga mora zavarovalnica v
pojasnilih k računovodskim izkazom
razčleniti, kot je razčlenjen znesek
naložb v točki B bilance stanja, ter
razčlenjevati prihodke in odhodke v
zvezi s temi naložbami, kot so
razčlenjeni v točkah B.II in B.IX.
32.53. Zavarovalnica mora v
pojasnilih k računovodskim izkazom
razkrivati: - povečanje matematičnih rezervacij
iz dela razlike med uresničenimi in
načrtovanimi zneski, ki izhaja iz
kalkulativnih sestavin premije
življenjskih zavarovanj ali/in
deleža v dobičku iz skupine
življenjskih zavarovanj, - osnove za opredelitev dela razlike
iz prve alinee SRS 32.53 ter - osnove za razporeditev tega dela
razlike na posamezna zavarovanja.
Če
so kaki podatki v zvezi z obveznimi
razkritji v pojasnilih k
računovodskim izkazom zavarovalnic
zajeti v aktuarsko poročilo, se
šteje, da so ti podatki razkriti v
skladu s SRS 32, če zavarovalnica
aktuarsko poročilo priloži k
pojasnilom k računovodskim izkazom.
32.54. Če so zneski odhodkov za
bonuse in popuste pomembni, jih mora
zavarovalnica v pojasnilih k
računovodskim izkazom ločevati na
odhodke za bonuse in odhodke za
popuste.
32.55. Zavarovalnica mora v
pojasnilih k računovodskim izkazom
razkrivati osnove za razporejanje
donosov naložb, ki jih iz izkaza
izida iz življenjskih in
zdravstvenih zavarovanj prenese v
izid zavarovalnice ter iz izida
zavarovalnice v izid iz drugih
zavarovanj.
32.56. Zavarovalnica mora v
pojasnilih k računovodskim izkazom
izkazovati zneske za poslovno leto
obračunanih provizij za neposredne
zavarovalne posle, v tem okviru pa
znesek provizij za sklepanje,
obnavljanje in izterjevanje
zavarovanj, za upravljanje
zavarovalnega portfelja in drugih
provizij.
32.57. Zavarovalnica mora v
pojasnilih k računovodskim izkazom
izkazovati po tržnih vrednostih
tiste naložbe v zemljišča in zgradbe
ter tiste finančne naložbe, ki jih v
bilanci stanja izkazuje po izvirnih
oziroma indeksiranih izvirnih
vrednostih, in po izvirnih oziroma
indeksiranih izvirnih vrednostih
tiste naložbe v zemljišča in zgradbe
ter tiste finančne naložbe, ki jih v
bilanci stanja izkazuje po pošteni
vrednosti.
32.58. Zavarovalnica mora v
pojasnilih k računovodskim izkazom
razkrivati podlage za razčlenitev
kapitala po osnovnih oblikah
zavarovanj. Te podlage opredeli v
računovodskih usmeritvah.
32.59. Zavarovalnica mora v
pojasnilih k računovodskim izkazom
razkrivati stroške izvajanja
zavarovalne dejavnosti po naravnih
vrstah, pri posrednih stroških pa
tudi podlage za njihovo
razporejanje. Poleg tega mora
razkrivati način razporejanja
naravnih vrst stroškov na
funkcionalne skupine stroškov in na
stroškovne nosilce.
32.60. Zavarovalnica mora v
pojasnilih k računovodskim izkazom
razkriti čisti poslovni izid v
obračunskem obdobju po osnovnih
oblikah zavarovanj.
32.61. Zavarovalnica mora v
pojasnilih k računovodskim izkazom
razkriti zneske sredstev (skupine za
odtujitev) za prodajo in obveznosti,
vključenih v skupine za odtujitev.
|
|
|
|
|
32.62. V tem
standardu je uporabljenih nekaj izrazov, ki jih
je treba razložiti in tako opredeliti ključne
pojme.
a) Osnovne
oblike zavarovanj so življenjska zavarovanja,
zdravstvena zavarovanja, ki jih zavarovalnice
izvajajo po načelih življenjskih zavarovanj,
druga zavarovanja ter pozavarovanje.
b) Podskupino
zavarovanj sestavljajo sorodne vrste zavarovanj
(na primer podskupina zavarovanje odgovornosti,
ki jo sestavljajo zavarovanje odgovornosti pri
uporabi motornih vozil, zavarovanje odgovornosti
pri uporabi zrakoplovov, zavarovanje
odgovornosti pri uporabi plovil in splošno
zavarovanje odgovornosti).
c) Enota
zavarovalnih storitev (enota zavarovanj) je
vrsta ali podvrsta zavarovalnih storitev
(zavarovanj), za katera veljajo isti zavarovalni
pogoji in isti cenik.
č) Kosmata
zavarovalna premija je celoten znesek
zavarovalne premije, sestavljen iz funkcionalne
premije in obratovalnega dodatka.
d) Funkcionalna
premija je premija, sestavljena iz stroškov
preventivne dejavnosti in tehničnih premij.
e) Obratovalni
dodatek je del kosmate zavarovalne premije, ki
je vračunan za pokrivanje obratovalnih stroškov
in za morebitni vračunani dobiček (na primer v
delniški družbi).
f) Čista
zavarovalna premija je razlika med obračunano
kosmato zavarovalno premijo in obračunano
pozavarovalno premijo.
g) Tehnična
premija je premija za nadomeščanje škod;
izračuna se po aktuarskih postopkih.
h) Kosmati
znesek škode (strošek škode) je znesek
odškodnine in cenilnih stroškov.
i) Odškodnina je
zavarovalnina, do katere je zavarovanec ali drug
upravičenec upravičen v primeru uresničitve
zavarovanega nevarnostnega dogodka.
j) Cenilni
stroški so zunanji in notranji stroški ocenitve
upravičenosti in zneska odškodninskih zahtevkov
za škodne primere s sodnimi stroški in stroški
izvedencev vred.
k) Tehnične
rezervacije so po aktuarskih postopkih na
podlagi škodnega procesa ocenjene sedanje
obveze, ki se bodo po predvidevanjih pojavile na
podlagi sklenjenih zavarovanj.
l) Matematične
rezervacije so matematično-statistično ocenjene
sedanje vrednosti bodočih obveznosti iz
dolgoročnih zavarovanj, zmanjšane za sedanje
vrednosti ocenjenih bodočih vplačil tehničnih
premij življenjskih, zdravstvenih in drugih
dolgoročnih zavarovanj, pri katerih je po zakonu
obvezno oblikovanje matematične rezervacije.
m) Škodne
rezervacije so ocenjene pričakovane obveznosti
iz uresničenih nevarnostnih dogodkov, ki so do
dneva bilanciranja prijavljeni, a še ne rešeni,
in tudi tistih, za katere je zelo verjetno, da
so uresničeni, čeprav še niso prijavljeni. V
škodnih rezervacijah izkazane obveznosti je
treba zmanjšati za morebitna že izvedena
predplačila za še ne rešene škode.
n) Rezervacije
za bonuse in popuste so rezervacije za vnaprej
vračunane stroške bonusov in popustov, ocenjene
na podlagi nadpovprečno ugodnih škodnih procesov
pri posamičnih zavarovanjih ali pa vrstah ali
skupinah zavarovanj.
o) Izravnalne
rezervacije so rezervacije za negotove bodoče
obveznosti za odškodnine, ki so posledica
naključnih nihanj v letnem škodnem procesu
posameznih vrst zavarovanj.
p) Prenosne
premije so (pri dolgoročnih zavarovanjih tudi
dolgoročno) odloženi prihodki od zavarovalnih
premij za tista zavarovalna kritja, ki segajo v
čas po preteku obračunskega obdobja.
r) Druge
tehnične rezervacije so druge zakonsko dovoljene
oblike časovnega izravnavanja nevarnosti, na
primer rezervacije za staranje, če zavarovalnica
izvaja zdravstvena zavarovanja, in rezervacije
za še ne iztečene nevarnosti iz naslova
zavarovalnih poslov. Slednje se nanašajo na
premalo obračunane premije za tiste škodne
primere, ki bodo nastali po obstoječih
zavarovalnih pogodbah po dnevu bilanciranja ter
jih je mogoče na dan bilanciranja predvideti z
dovolj veliko verjetnostjo in so posledica
neugodnih sprememb v škodnem procesu pri
zavarovanjih določene osnovne enote zavarovanj,
ki pri oblikovanju premij za to enoto zavarovanj
še niso mogle biti upoštevane, ker niso bile
znane ali jih ni bilo mogoče predvideti.
s) Izid
zavarovalnice je sestavljen iz izidov iz
zavarovanj, donosov naložb, ki niso financirane
iz tehničnih virov, ter razlike med drugimi
prihodki in odhodki pri delovanju zavarovalnice.
|
|
|
|
32.63. Vse
določbe, ki v tem standardu obravnavajo
pozavarovanja, se nanašajo tudi na
sozavarovanja, in sicer na neposredna in
posredna sozavarovanja, ko gre za sredstva in
obveznosti do njihovih virov, in le na posredna
sozavarovanja, ko gre za poslovnoizidne tokove.
32.64. Vse
določbe, ki v tem standardu opredeljujejo
življenjska zavarovanja, se nanašajo tudi na
zdravstvena zavarovanja, ki se izvajajo po
enakih tehničnih načelih kot življenjska
zavarovanja. Druga zdravstvena zavarovanja so
zajeta v osnovno obliko drugih zavarovanj
(drugih osebnih in premoženjskih zavarovanj).
32.65. Vse
določbe, ki v tem standardu opredeljujejo
pozavarovanja, se v pozavarovalnici po duhu
uporabljajo za njihove retrocesijske posle.
32.66. Finančne
naložbe v povezane (odvisne in pridružene)
družbe, ki sestavljajo skupino, pa niso
zavarovalnice, se v skupinskih računovodskih
izkazih zavarovalnice obračunavajo po kapitalski
metodi.
32.67. Prihodke
in odhodke, ki se nanašajo na zavarovanja in
pozavarovanja, ter tehnične rezervacije in
prenosne premije pripozna zavarovalnica v čistih
zneskih, to je v lastnih deležih zavarovalnice,
sicer pa jih v poslovnih knjigah spremlja v
kosmatih zneskih s popravki za pozavarovalni
del.
32.68. Osnovni
kapital v vzajemni zavarovalnici je ustanovni
kapital družbe. 32.69. (K SRS 32.7) Policno
posojilo je posojilo, ki ga dá zavarovalnica
življenjskemu zavarovalcu na podlagi police o
sklenjenem življenjskem zavarovanju.
32.70. (K SRS
32.7) Finančne naložbe pozavarovalnic pri
cedentih so tisti deli obračunanih
pozavarovalnih premij, ki jih pozavarovalnice na
podlagi pozavarovalnih pogodb vežejo kot jamstvo
za bodoče izpolnjevanje svojih obveznosti.
Zavarovalnice izkazujejo na tej podlagi
obveznosti za finančne naložbe pozavarovalnic.
32.71. (K SRS
32.19) Kadar zajema zavarovalnica pri
zavarovanjih, za katere zakon predpisuje
oblikovanje matematičnih rezervacij, med
matematične rezervacije tudi del, ki se nanaša
na čiste prenosne premije in na rezervacije za
bonuse in popuste pri teh zavarovanjih, v čistih
prenosnih premijah ter rezervacijah za bonuse in
popuste tega dela ne izkazuje. Če zavarovalnica
izračunane matematične rezervacije zmanjša za
del v obračunskem obdobju nastalih stroškov
pridobivanja zavarovanj (Zillmerjev postopek),
med aktivnimi časovnimi razmejitvami ne sme
imeti nevračunanih stroškov pridobivanja
zavarovanj.
32.72. (K SRS
32.26) Stroški pridobivanja zavarovanj zajemajo
tako neposredne stroške sklepanja zavarovanj, na
primer sklepne provizije, kot tudi posredne
stroške sklepanja zavarovanj, na primer stroške
reklame ter stroške izdelovanja ponudb in
izdajanja polic.
32.73. (K SRS
32.26) Med druge stroške naložb všteva
zavarovalnica stroške vzdrževanja opredmetenih
osnovnih sredstev in druge stroške naložb razen
stroškov amortizacije teh sredstev in stroškov
financiranja teh naložb.
32.74. (K SRS
32.29) Odhodki za čiste obratovalne stroške so v
zavarovalnici obratovalni stroški, zmanjšani za
prejete pozavarovalne provizije za pokrivanje
dela teh stroškov in deleže v pozitivnem
tehničnem izidu iz posameznih pozavarovalnih
pogodb.
32.75. (K SRS
32.40.) Dolgoročna posojila, najeta pri bankah
in drugih finančnih organizacijah, izkazuje
zavarovalnica v bilanci stanja med obveznostmi v
postavki F.IV, in ne F.III.
32.76. Dobičke
in izgube pri odtujitvah sredstev tehničnih
virov izkazuje zavarovalnica med prihodki
oziroma odhodki naložb.
32.77.
Obveznosti, za katere je pogodbeno določeno, da
se v primeru stečaja ali likvidacije
zavarovalnice poravnavajo po poravnavi vseh
drugih dolgov, izkazuje zavarovalnica v bilanci
stanja kot podrejene obveznosti (Obveznosti, B).
|
|
|
|
32.78. Ta
standard je sprejel strokovni svet Slovenskega
inštituta za revizijo na svoji seji 17. novembra
2005. K njemu sta dala soglasje minister za
finance in minister za gospodarstvo.
Zavarovalnice, ki imajo poslovno leto enako
koledarskemu, ga začnejo uporabljati s 1.
januarjem 2006, preostale zavarovalnice pa s
prvim poslovnim letom, ki se začne po tem
datumu. Zavarovalnice z dnem začetka uporabe
tega standarda prenehajo uporabljati SRS 32 -
Računovodske rešitve v zavarovalnicah (2002). |
|
Računovodske storitve opravljamo po celotni Sloveniji
Mesečno spremljanje vašega rezultata pa
pripomore tudi k optimalnejšemu davku ob koncu leta,
Za vaš denar bomo opravili konkretno storitev
(mesečno vam bomo izdelali bilanco)ne pa samo vsak mesec poslali
račun za računovodske storitve
Naš računovodski servis zaradi uporabe sodobnih
tehnologij ni potrebno obiskovati
Računovodski servis z izkušnjami
|