RAČUNOVODSTVO PAVLIHA

a) Opredeljevanje računovodskega proučevanja

29.1. Računovodsko proučevanje je računovodsko presojanje kakovosti pojavov in računovodskih podatkov o njih; obsega proučevanje, ki je tesno povezano s sestavljanjem računovodskih poročil o načrtovanih in uresničenih poslovnih procesih in stanjih. Povečuje kakovost računovodskih informacij, ki pojasnjujejo stanje in dosežke pri delovanju, ter podlage za izboljšavo procesov in stanj.

29.2. Računovodsko proučevanje je del celotnega proučevanja delovanja podjetja. Razlikuje se od finančnega proučevanja, ki zajema zgolj proučevanje poslovanja iz zornega kota finančnega področja nalog v podjetju, to je denarnih tokov (prejemkov in izdatkov) oziroma procesov in stanj, ki so povezani z vlaganjem (financiranjem) in naložbenjem (investiranjem); finančno proučevanje prevzema in poglablja le tisti del računovodskega proučevanja, ki je usmerjen k finančnemu načinu razmišljanja.

29.3. Računovodsko proučevanje je sestavina finančnega računovodstva, kadar obravnava računovodske podatke, pomembne za prikazovanje celotnega podjetja ali njegovih razmerij z drugimi, in sestavina stroškovnega računovodstva, kadar obravnava računovodske podatke o podrobnostih z notranjega področja delovanja. Ne glede na to, ali gre za proučevanje v okviru stroškovnega ali finančnega računovodstva, je treba pri proučevanju, pomembnem za odločanje poslovodstva (ali lastnikov), upoštevati tudi njegovo poslovodno (odločevalno) vlogo.

29.4. Računovodsko proučevanje je pomembno, kadar so njegov predmet računovodski podatki oziroma računovodske informacije za notranje potrebe, pa tudi, kadar so njegov predmet računovodske informacije za zunanje potrebe.

29.5. Računovodsko proučevanje je del drugih sestavin računovodenja ali pa jih dopolnjuje; v zadnjem primeru so posledki računovodskega proučevanja (računovodskega analiziranja) pisne ali ustne računovodske proučitve (računovodske analize).

b) Ugotavljanje vsebine pojavov pri računovodskem proučevanju

29.6. Sodobno računovodenje zahteva dajanje prednosti vsebini pred obliko. Preden se začnejo podatki iz knjigovodskih listin računovodsko obravnavati, je treba proučiti vsebino ustreznih pojavov in se ne zadovoljiti z njihovo pojavno obliko. To je treba opraviti pred vpisovanjem podatkov v dnevnike in druge poslovne knjige, torej pred nadaljnjim knjigovodenjem, ne pa šele pri pojasnjevanju postavk v računovodskih predračunih ali računovodskih obračunih.

29.7. Sestavljanje računovodskih predračunov in računovodskih obračunov je treba čim bolj prilagoditi potrebam po informacijah. Računovodska poročila finančnega računovodstva in stroškovnega računovodstva morajo biti sestavljena tako, da predstavljajo pojave resnično in pošteno; v ta namen so predmet računovodskega proučevanja tako potrebe uporabnikov računovodskih informacij kot vsebina pojavov, o katerih se poroča. Takšno računovodsko proučevanje je sestavina finančnega računovodstva in stroškovnega računovodstva.

29.8. Sestavljanje poročil za potrebe poslovodstva je zasnovano na vnaprejšnji podrobni proučitvi problema, na katerega se nanašajo, možnih rešitev tega problema, prednosti in pomanjkljivosti vsake od njih ter načina oblikovanja računovodskih informacij, ki so podlaga za ustrezno odločitev. Takšno računovodsko proučevanje upošteva poslovodno vlogo računovodstva in se širi tudi na druga področja.

c) Ugotavljanje vplivov na obračune in predračune pri računovodskem proučevanju

29.9. Računovodski obračuni in računovodski predračuni izhajajo iz predpostavk o obsegu delovanja, količini, potroških, cenah in drugem. Pri računovodskem proučevanju se upoštevajo tudi predpostavke, ki niso posebej navedene, s tem pa se omejuje njihova izrazna moč v spremenjenih okoliščinah. Resnične in poštene kalkulacije vsebujejo, če se uporabljajo v okoliščinah, v katerih kake predpostavke ne veljajo več, pomembno napačne informacije.

29.10. Pri računovodskem proučevanju je treba dosledno upoštevati predvsem delovanje spremenljivih in stalnih stroškov ob spremenjenem obsegu dejavnosti ter spremenljivost cen, na tej podlagi pa oblikovati spremembe. Posebno pozornost zahteva dejstvo, da spremenljivi stroški niso nujno sorazmerni, da stalni stroški niso nujno neomejeno stalni in da prihodki niso nujno sorazmerni.

29.11. Pri računovodskem proučevanju zahtevnejših nalog v zvezi s presojanjem kakovosti delovanja in stanja, izraženih z računovodskimi podatki, je treba uporabljati tudi ustrezne matematične in statistične metode.

č) Razčlenjevanje odmikov računovodskih podatkov od sodil

29.12. Razčlenjevanje odmikov uresničenih velikosti, ki jih vsebujejo računovodski obračuni, od sodil upošteva razloge za nastajanje teh odmikov; na tem je zasnovano njihovo presojanje možnih rešitev in predlaganje ukrepov. Ta standard obravnava le metodiko ugotavljanja odmikov dosežkov od sodil zaradi neustreznosti dosežkov ali neustreznosti sodil.

29.13. Sodila za presojanje dosežkov in ugotavljanje razlik med njimi v finančnem računovodstvu se razlikujejo od tistih v stroškovnem računovodstvu, v obeh primerih pa so postopki razčlenjevanja odmikov ustaljeni. Če se zaradi neposrednih potreb poslovodstva zahteva posebno razčlenjevanje, se je mogoče opirati na splošne rešitve razčlenjevanja v finančnem računovodstvu ali stroškovnem računovodstvu ter jih prilagoditi potrebam.

29.14. V finančnem računovodstvu se uresničene velikosti, ki jih vsebujejo računovodski obračuni, presojajo glede na načrtovane velikosti iste vrste, ki jih vsebujejo ustrezni računovodski predračuni v istem podjetju, ali glede na uresničene velikosti iste vrste, ki jih vsebujejo ustrezni računovodski obračuni za prejšnje obdobje v istem podjetju; razčlenjevanje odmikov uresničenih velikosti, ki jih vsebujejo računovodski obračuni v obravnavanem podjetju, od uresničenih velikosti, ki jih vsebujejo računovodski obračuni v kakem drugem podjetju, praviloma ni možno, ker podatki niso na voljo. Predmet razčlenjevanja so zlasti razlike pri stroških, odhodkih in prihodkih nekaterih vrst, ki vplivajo na poslovni izid v obdobju; pri tem se sodila praviloma nanašajo na obseg delovanja, ki se razlikuje od uresničenega, sodila pa tudi niso izkazana na ustreznih kontih.

29.15. V stroškovnem računovodstvu se razčlenjujejo odmiki uresničenih stroškov obračunskega obdobja od standardnih stroškov uresničenega obsega dejavnosti v istem obdobju in istem podjetju; sodila se vedno nanašajo na uresničeni obseg delovanja in so tudi izkazana na ustreznih kontih. Predmet razčlenjevanja pa niso več razlike pri odhodkih ali prihodkih nekaterih vrst, ki vplivajo na poslovni izid v obdobju. Glede na razloge zanje se lahko razčlenjujejo tudi odmiki podatkov v obračunski kalkulaciji od podatkov v predračunski kalkulaciji, ki se nanašajo na enoto poslovnega učinka.

29.16. Odmik uresničenega poslovnega izida od načrtovanega se pojasnjuje z odmikom uresničenih prihodkov od načrtovanih, uresničenih stalnih stroškov od načrtovanih, uresničenih neposrednih stroškov posameznih vrst od načrtovanih, uresničenih posrednih spremenljivih stroškov od načrtovanih, uresničenih posrednih stalnih stroškov od načrtovanih pa tudi uresničene vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje od načrtovane; tako se posredno ugotovi odmik uresničenih odhodkov od načrtovanih in pojasnijo odmiki pri poslovnem izidu.

29.17. Odmik uresničenih prihodkov od načrtovanih se razčleni na del zaradi spremembe obsega dejavnosti in del zaradi spremembe prodajnih cen; pri prvem je koristno upoštevati tudi spremembo sestava dejavnosti. Odmik uresničenih neposrednih stroškov posameznih vrst od načrtovanih se razčleni na del zaradi spremembe potroškov na količinske enote poslovnih učinkov posameznih vrst, del zaradi spremembe nabavnih cen prvin posameznih vrst in del zaradi spremembe količin poslovnih učinkov posameznih vrst. Odmik uresničenih posrednih spremenljivih stroškov od načrtovanih se razčleni na del zaradi spremembe potroškov na enoto obsega dejavnosti, del zaradi spremembe nabavnih cen prvin posameznih vrst in del zaradi spremembe količin poslovnih učinkov posameznih vrst. Odmik uresničenih posrednih stalnih stroškov od načrtovanih se razčleni na del zaradi spremembe potroškov v obračunskem obdobju in del zaradi spremembe nabavnih cen prvin posameznih vrst. Odmik uresničene vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje od načrtovane se razčleni na del zaradi spremembe količin v zalogi in del zaradi spremembe stroškov, ki se zadržujejo v zalogah. Za potrebe zunanjega poročanja sta razčlenjevanje in pojasnjevanje razlik omejeni zgolj na splošne povzetke; zahtevata se le, če je to posebej določeno v standardih o zunanjem poročanju. Podrobnosti razčlenjevanja pri notranjem poročanju so odvisne od potreb v podjetju. Slovenski inštitut za revizijo lahko pripravi vzorec takšne metodike.

29.18. Odmik uresničenega poslovnega izida v obravnavanem obdobju od uresničenega poslovnega izida v prejšnjem obdobju se pojasnjuje, kot določa SRS 29.15, le da se namesto načrtovanih velikosti za obravnavano obdobje upoštevajo uresničene velikosti v prejšnjem obdobju.

29.19. Odmik uresničenih stroškov od standardnih za obseg dejavnosti, uresničen v obravnavanem obdobju, se pojasni z odmikom uresničenih neposrednih stroškov materiala od standardnih neposrednih stroškov materiala za uresničeni obseg dejavnosti, uresničenih neposrednih stroškov dela od standardnih neposrednih stroškov dela za uresničeni obseg dejavnosti, uresničenih posrednih spremenljivih stroškov od standardnih posrednih spremenljivih stroškov za uresničeni obseg dejavnosti in uresničenih posrednih stalnih stroškov od standardnih posrednih stalnih stroškov za uresničeni obseg dejavnost.

29.20. Odmik uresničenih neposrednih stroškov materiala od standardnih neposrednih stroškov materiala za uresničeni obseg dejavnosti se razčleni na odmik zaradi spremembe potroškov na količinske enote posameznih vrst poslovnih učinkov in odmik zaradi spremembe nabavnih cen posameznih prvin. Odmik uresničenih neposrednih stroškov dela od standardnih neposrednih stroškov dela za uresničeni obseg dejavnosti se razčleni na odmik zaradi spremembe potroškov dela na količinske enote posameznih vrst poslovnih učinkov in odmik zaradi spremembe postavk na časovno enoto dela. Odmik uresničenih posrednih spremenljivih stroškov od standardnih posrednih spremenljivih stroškov za uresničeni obseg dejavnosti se razčleni na odmik zaradi spremembe osnove za prevzem teh stroškov in odmik zaradi spremembe količnika dodatka teh stroškov. Odmik uresničenih posrednih stalnih stroškov od standardnih posrednih stalnih stroškov pa se razčleni na odmik zaradi spremembe osnove za prevzem teh stroškov in odmik zaradi spremembe količnika dodatka teh stroškov. Odmik pri posrednih stroških kot celoti je mogoče razčleniti tudi na skupno predračunsko razliko, ki se pojavi zaradi spremembe potroškov in cen, učinkovitostno razliko, ki se pojavi pri spremenljivem delu teh stroškov zaradi spremembe učinkovitosti neposrednega dela, s katerim so povezani, ter aktivnostno razliko, ki se pojavi pri stalnem delu teh stroškov zaradi spremembe obsega dejavnosti. Za zunanje potrebe se takšno razčlenjevanje ne zahteva. Podrobnosti razčlenjevanja za notranje potrebe pa so odvisne od opredeljenih potreb in možnosti v podjetju.

29.21. Podjetje izdela metodiko razčlenjevanja odmikov samostojno glede na posebnosti svojega poslovanja in objektivne možnosti merjenja. Vzorec takšne metodike lahko pripravi Slovenski inštitut za revizijo.

d) Izbiranje računovodskih kazalcev izmed računovodskih podatkov

29.22. Računovodski kazalci so absolutna števila, ki se nanašajo na pomembne gospodarske kategorije, o katerih obstajajo računovodski podatki, na primer sredstva, osnovni kapital, prihodki, dobiček, izguba, prodajna cena enote, lastna cena enote in tako naprej. Ti kazalci napovedujejo ali kažejo stanje ali nakazujejo razvijanje česa v denarni merski enoti.

29.23. Računovodski kazalci se pojavljajo v finančnem računovodstvu, stroškovnem računovodstvu in poslovodnem računovodstvu.

29.24. Računovodske kazalce za notranje potrebe izbere podjetje sámo.

e) Oblikovanje računovodskih kazalnikov na podlagi računovodskih podatkov

29.25. Računovodski kazalniki so relativna števila, ki se nanašajo na gospodarske kategorije, o katerih obstajajo računovodski podatki. Lahko so koeficienti, stopnje udeležbe ali indeksi. Dobijo se s primerjavo dveh kategorij. Če se količnik pomnoži s 100, se govori o odstotnem koeficientu, odstotku udeležbe ali odstotnem indeksu.

29.26. Računovodski kazalniki se pojavljajo v finančnem računovodstvu, stroškovnem računovodstvu in poslovodnem računovodstvu.

29.27. Računovodske kazalnike za notranje potrebe izbere podjetje sámo glede na posebnosti svojega poslovanja in objektivne možnosti merjenja, računovodske kazalnike za potrebe v zvezi s pripravo letnega računovodskega poročila pa obravnava ta standard. Kot obvezni se štejejo le tisti, ki so posebej navedeni v SRS 30.28.

29.28. Glede na izhodišče v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida ter glede na potrebe po finančnem in gospodarskem načinu presojanja se računovodski kazalniki skupinijo kot kazalniki stanja financiranja (vlaganja), kazalniki stanja investiranja (naložbenja), kazalniki vodoravnega finančnega ustroja, kazalniki obračanja, kazalniki gospodarnosti, kazalniki dobičkonosnosti, kazalniki dohodkovnosti in kazalniki denarne tokovnosti.

29.29. Temeljni kazalniki stanja financiranja (vlaganja)

a) stopnja lastniškosti financiranja
kapital
obveznosti do virov sredstev
 

b) stopnja dolžniškosti financiranja
dolgovi
obveznosti do virov sredstev
 

c) stopnja razmejenosti financiranja
vsota rezervacij in kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev ter dolgoročnih pasivnih
časovnih razmejitev
obveznosti do virov sredstev
 

č) stopnja dolgoročnosti financiranja
vsota kapitala in dolgoročnih dolgov (skupaj z rezervacijami) ter dolgoročnih pasivnih
časovnih razmejitev
obveznosti do virov sredstev
 

d) stopnja kratkoročnosti financiranja
vsota kratkoročnih dolgov (skupaj s kratkoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami)
obveznosti do virov sredstev
 

e) stopnja osnovnosti kapitala
osnovni kapital
kapital
 

f) koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja
dolgovi
kapital
 

29.30. Temeljni kazalniki stanja investiranja (naložbenja)
 

a) stopnja osnovnosti investiranja
osnovna sredstva (po knjigovodski vrednosti)
sredstva
 

b) stopnja obratnosti investiranja
obratna sredstva s kratkoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami
sredstva
 

c) stopnja finančnosti investiranja
vsota dolgoročnih finančnih naložb in kratkoročnih finančnih naložb ter naložbenih nepremičnin
sredstva
 

č) stopnja dolgoročnosti investiranja
vsota osnovnih sredstev in dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev (po knjigovodski vrednosti),
naložbenih nepremičnin, dolgoročnih finančnih naložb in dolgoročnih poslovnih terjatev
sredstva
 

d) stopnja kratkoročnosti investiranja
vsota kratkoročnih sredstev in kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev
sredstva
 

e) stopnja odpisanosti osnovnih sredstev
popravek vrednosti osnovnih sredstev
nabavna vrednost osnovnih sredstev
 

f) koeficient opremljenosti dela z osnovnimi sredstvi
osnovna sredstva (po nabavni vrednosti)
število zaposlencev v največji izmeni
 

g) koeficient tehnične opremljenosti dela
oprema (po nabavni vrednosti)
število zaposlencev v največji izmeni
 

29.31. Temeljni kazalniki vodoravnega finančnega ustroja
 

a) koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev
kapital
osnovna sredstva (po knjigovodski vrednosti)
 

b) koeficient kapitalske pokritosti dolgoročnih sredstev
kapital
dolgoročna sredstva
 

c) koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev
vsota kapitala, dolgoročnih dolgov ter rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev
dolgoročna sredstva
 

č) koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in normalnih zalog
vsota kapitala, dolgoročnih dolgov ter rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev
dolgoročna sredstva in normalne zaloge
 

d) koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient)
likvidna sredstva
kratkoročne obveznosti
 

e) koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient)
vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev
kratkoročne obveznosti
 

f) koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient)
kratkoročna sredstva
kratkoročne obveznosti
 

g) koeficient komercialnega terjatveno-obveznostnega razmerja
terjatve do kupcev
obveznosti do dobaviteljev
 

h) koeficient kratkoročnega terjatveno-obveznostnega razmerja
kratkoročne terjatve
kratkoročne obveznosti
 

29.32. Temeljni kazalniki obračanja
 

a) koeficient obračanja obratnih sredstev
poslovni odhodki v letu dni
povprečno stanje obratnih sredstev
 

b) koeficient obračanja osnovnih sredstev
amortizacija v letu dni
povprečno stanje osnovnih sredstev (po neodpisani vrednosti)
 

c) koeficient obračanja zalog materiala
porabljeni material v letu dni (po nabavnih cenah)
povprečna zaloga materiala (po nabavnih cenah)
 

č) koeficient obračanja zalog proizvodov
prodani proizvodi v letu dni (praviloma po proizvajalnih stroških)
povprečna zaloga proizvodov (praviloma po proizvajalnih stroških)
 

d) koeficient obračanja zalog trgovskega blaga
prodano blago v letu dni (po nabavni vrednosti)
stanje zalog blaga (po nabavni vrednosti)
 

e) koeficient obračanja terjatev do kupcev
prejemki od kupcev v letu dni
povprečno stanje terjatev do kupcev
 

f) koeficient mesečne zadostnosti zaloge proizvodov
stanje zalog proizvodov (po proizvajalnih stroških)
povprečna mesečna prodaja (po proizvajalnih stroških)
 

g) koeficient dnevne trajanosti kreditirane prodaje
stanje terjatev do kupcev
povprečni dnevni prihodki iz prodaje na kredit
 

29.33. Temeljni kazalniki gospodarnosti
 

a) koeficient gospodarnosti poslovanja
poslovni prihodki
poslovni odhodki
 

b) koeficient celotne gospodarnosti
prihodki
odhodki
 

c) stopnja proizvajalne stroškovnosti poslovnih prihodkov
stroški proizvajanja v prodanih količinah
poslovni prihodki
 

č) stopnja prodajne stroškovnosti poslovnih prihodkov
stroški prodajanja
poslovni prihodki
 

d) stopnja splošnodejavnostne stroškovnosti poslovnih prihodkov
stroški splošnih služb
poslovni prihodki
 

e) stopnja tehnične (zmogljivostne) stroškovnosti poslovnih prihodkov
stroški amortizacije
poslovni prihodki
 

f) stopnja delovne stroškovnosti poslovnih prihodkov
stroški dela
poslovni prihodki
 

g) stopnja materialne stroškovnosti poslovnih prihodkov
stroški materiala
poslovni prihodki
 

h) stopnja storitvene stroškovnosti poslovnih prihodkov
stroški tujih storitev
poslovni prihodki
 

i) stopnja kosmate dobičkovnosti poslovnih prihodkov
kosmati dobiček
poslovni prihodki
 

j) stopnja dobičkovnosti poslovnih prihodkov
poslovni dobiček
poslovni prihodki
 

k) stopnja dobičkovnosti prihodkov
dobiček (pred obdavčitvijo)
prihodki
 

l) stopnja čiste dobičkovnosti prihodkov
čisti dobiček
prihodki
V primeru izgube so kazalniki od i) do l) negativni.
 

29.34. Temeljni kazalniki dobičkonosnosti (v primeru izgube negativne dobičkonosnosti)
a) koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala
čisti dobiček obračunskega obdobja
povprečni kapital (brez čistega poslovnega izida obračunskega obdobja)
 

b) koeficient razširjene dobičkonosnosti sredstev
dobiček ali izguba in dane obresti obračunskega obdobja
povprečna sredstva
 

c) koeficient čiste dobičkonosnosti osnovnega kapitala
čisti dobiček obračunskega obdobja
povprečni osnovni kapital
 

č) koeficient dividendnosti osnovnega kapitala
vsota dividend za poslovno leto
povprečni osnovni kapital
 

d) stopnja dividendnosti čistega dobička
vsota dividend za poslovno leto
čisti dobiček
 

e) osnovna čista dobičkonosnost navadne delnice
čisti dobiček za navadne delnice v poslovnem letu
povprečno število uveljavljajočih se navadnih delnic
 

f) popravljena čista dobičkonosnost navadne delnice
popravljeni čisti dobiček za navadne delnice v poslovnem letu
povprečno število popravljenih uveljavljajočih se navadnih delnic
 

g) dividendnost navadne delnice
vsota dividend za navadne delnice v poslovnem letu
povprečno število uveljavljajočih se navadnih delnic
 

29.35. Temeljni kazalniki dohodkovnosti
 

a) stopnja udeležbe zaposlencev v dohodku
vsota čistih plač (brez vštetih dajatev) in drugih deležev zaposlencev
vsota dobička, stroškov za plače, vračunanih obresti in vračunanih dajatev - izguba
 

b) stopnja udeležbe financerjev v dohodku
vsota danih obresti in dividend
vsota dobička, stroškov za plače, vračunanih obresti in vračunanih dajatev – izguba
 

c) stopnja udeležbe države v dohodku
vračunani davki (skupaj z davki v plačah), povečani za davek iz dobička
vsota dobička, stroškov za plače, vračunanih obresti in vračunanih dajatev – izguba
 

č) stopnja udeležbe podjetja v dohodku
čisti dobiček po odbitku dividend
vsota dobička, stroškov za plače, vračunanih obresti in vračunanih dajatev – izguba
 

d) povprečna mesečna kosmata plača povečana za kosmate udeležbe zaposlencev
vsota povprečne vsote mesečnih vračunanih kosmatih plač in drugih kosmatih udeležb zaposlencev
povprečno število zaposlencev
 

e) povprečna mesečna čista plača povečana za čiste udeležbe zaposlencev
vsota povprečne vsote mesečnih vračunanih čistih plač in drugih udeležb zaposlencev
(to je brez dajatev)
povprečno število zaposlencev
 

29.36. Glede na izhodišče v izkazu denarnih tokov se pojavljajo še računovodski
kazalniki denarne tokovnosti:
 

a) stopnja denarne izidnosti poslovnih prihodkov
denarni izid iz poslovanja
poslovni prihodki
 

b) koeficient pokritosti nove naložbe z denarnim izidom iz poslovanja
denarni izid iz poslovanja
nova naložba
 

c) koeficient pokritosti dolgov z denarnim izidom iz poslovanja
denarni izid iz poslovanja
stanje dolgov

f) Povezovanje delnih spoznanj na podlagi računovodskih kazalnikov

29.37. Računovodski kazalniki se izračunavajo kot predračunski in kot obračunski kazalniki, zato jih je mogoče primerjati. Podjetje izbere za svoje notranje potrebe smeri primerjanja, za zunanje potrebe pa je takšno primerjanje obvezno le, če ga zahteva standard za zunanje poročanje.

29.38. Različne računovodske kazalnike za isto leto je mogoče povezovati s seštevki ali z zmnožki, pri čemer je računovodski kazalnik višjega reda seštevek ali zmnožek računovodskih kazalnikov nižjega reda.

29.39. Podjetje glede na svoje notranje potrebe izbere ureditev povezanih kazalnikov, za zunanje potrebe pa je ureditev povezanih kazalnikov obvezna le, če jo zahteva standard za zunanje poročanje. Vzorec takšne ureditve lahko pripravi Slovenski inštitut za revizijo.