Medletne bilance in ostali računovodski obračuni so
bistvenega pomena za vaš uspeh, saj je možno pravilne
poslovne odločitve sprejemati le na podlagi točnih in
ažurnih informacij
|
>> Mesečna izdelava bilanc >>
>> Program brezplačno >>
>> Cenik - računovodstvo
>>
|
|
Ta standard se
uporablja pri knjigovodskem razvidovanju,
obračunavanju in razkrivanju stroškov materiala
in uporabljenih storitev. Povezan je z
računovodskimi načeli 83-86 (Kodeks
računovodskih načel, 1995). Obdeluje
a) razvrščanje
stroškov materiala in storitev, b) pripoznavanje stroškov materiala in storitev,
c) začetno računovodsko merjenje stroškov
materiala in storitev, č) prevrednotovanje stroškov materiala in
storitev, d) uskupinjevanje stroškov materiala in storitev
ter e) razkrivanje stroškov materiala in storitev.
Ta standard se opira predvsem na mednarodne
računovodske standarde (MRS) 1, 2, 8, 11 in 17
(2004) ter 4. in 7. direktivo Evropske unije.
Povezan je s slovenskimi računovodskimi
standardi (SRS) 4, 12, 16, 17 in 25. Standard
(poglavje B) je treba brati skupaj z
opredelitvama ključnih pojmov (poglavjem C),
pojasnili (poglavjem Č) in Uvodom v slovenske
računovodske standarde (2006).
|
|
|
|
|
|
14.1. Stroški materiala so cenovno
izraženi potroški neposrednega
materiala in tistega dela materiala,
na katerega se nanašajo posredni
proizvajalni stroški ter posredni
stroški nabavljanja, prodajanja in
splošnih služb. Stroški storitev so
stroški, ki se ne štejejo kot
stroški materiala, amortizacije ali
dela.
14.2. Stroški materiala in storitev
se razvrščajo po izvirnih vrstah.
Podrobnejšo razčlenitev določi
podjetje samo. Njihovo
razčlenjevanje po namenskih
(funkcionalnih) skupinah se ureja
pri obračunavanju celote stroškov.
14.3. Če se med porabljenim
materialom in uporabljenimi
storitvami pojavijo tudi količine,
proizvedene v podjetju v skupini, za
katero se sestavljajo skupinski
računovodski izkazi, se obravnavajo
posebej.
14.4. Pri porabi v skupini
ustvarjenih proizvodov ali
opravljenih storitev ne nastajajo
izvirni stroški materiala ali
izvirni stroški storitev.
14.5. Vnaprej vračunani stroški
materiala in storitev se obravnavajo
kot stroški materiala ali storitev v
duhu tega standarda, čeprav se
pojavijo šele kasneje; v okviru
udolgovljenih (pasivnih) časovnih
razmejitev je mogoče pokriti tudi
vrednost porabe v istem podjetju
ustvarjenih proizvodov oziroma
opravljenih storitev.
14.6. Odloženi stroški materiala in
storitev, ki ostajajo med
usredstvenimi (aktivnimi) časovnimi
razmejitvami, se ne štejejo kot
stroški materiala in storitev v duhu
tega standarda.
14.7. Stroški dajatev, ki niso
vezane na plače, in stroški obresti
se štejejo kot stroški storitev v
širšem pomenu. Med stroške storitev
v širšem pomenu se štejejo tudi
stroški štipendij in šolnin,
povezanih s poslovanjem podjetja, in
podobni stroški.
14.8. Stroški materiala in storitev
se lahko, skladno z izbrano metodo
vrednotenja, zadržujejo v vrednosti
nedokončane proizvodnje in zalog
proizvodov, preden se pojavijo med
odhodki in vplivajo na poslovni izid
posameznega obračunskega obdobja.
14.9. Zmanjšanje vrednosti zalog
materiala oziroma drugih stvari
zaradi oslabitve se šteje ne kot
strošek materiala, temveč kot
prevrednotovalni odhodek.
|
|
|
|
14.10. Stroški materiala in storitev
se pripoznavajo na podlagi listin,
ki dokazujejo, da so praviloma
povezani z nastalimi gospodarskimi
koristmi.
14.11. Kot stroški materiala se
štejejo tudi tisti, ki izhajajo iz
prevrednotenja stroškov materiala,
ne pa tudi izguba, ki se pojavi
zaradi oslabitve zalog materiala.
|
|
|
|
14.12. Stroški materiala, ki se pred
uporabo zadržujejo v zalogah, se
izkazujejo v zneskih, ki so pred
nastankom potroškov materiala
oblikovali vrednost zalog. Odvisni
so od metode, ki se uporablja:
metode tehtanih povprečnih cen, tudi
metode drsečih povprečnih cen, ali
metode zaporednih cen (fifo). Če se
uporabljajo stalne cene materiala,
se pri porabi obračuna ustrezni del
odmikov, stroški pa se izkazujejo v
zneskih, ustreznih izbrani metodi.
Uporabljeno metodo je treba
pojasniti.
14.13. Stroški materiala, ki se pred
uporabo ne zadržujejo v zalogah, se
praviloma izkazujejo v dejanskih
zneskih ob nabavi takšnega
materiala. To velja tudi za stroške
storitev.
14.14. Med stroški materiala in
storitev ne sme biti postavk, ki bi
še morale biti sestavni del
neopredmetenih sredstev ali
usredstvenih (aktivnih) časovnih
razmejitev.
14.15. Ocenjeni znesek vnaprej
vračunanih stroškov materiala in
storitev se izkazuje v postavkah, v
katerih bi se sicer izkazovali
takšni dejanski stroški materiala in
storitev. Stroški se krijejo v breme
ustrezne postavke udolgovljenih
(pasivnih) časovnih razmejitev.
14.16. Rezervacije za kritje
prihodnjih stroškov materiala in
storitev se obravnavajo kot posebna
vrsta stroškov. Stroški iste vrste
se krijejo neposredno v breme
ustreznih rezervacij.
|
|
|
|
14.17. Prevrednotenje stroškov
materiala in storitev je sprememba
njihove knjigovodske vrednosti po
njihovem začetnem zajetju. Opravi se
na koncu poslovnega leta.
14.18. Stroški materiala se zaradi
spremembe kupne moči valute ne
prevrednotujejo.
14.19. Prevrednotenje stroškov
materiala se opravi, če se pri
letnem popisu ugotovijo presežki ali
primanjkljaji, za katere ni nihče
osebno odgovoren. V takem primeru se
šteje, da so izkazani stroški
materiala nepopolni; presežki jih
zmanjšujejo, primanjkljaji pa
povečujejo.
14.20. Prevrednotenje zalog
materiala zaradi njihove oslabitve
ne poveča izkazanih stroškov
materiala, temveč poveča
prevrednotovalne poslovne odhodke v
zvezi z zalogami.
|
|
|
|
14.21. Skupinski izkaz poslovnega
izida se sestavi, kot da bi šlo za
eno sámo podjetje. Stroški materiala
in storitev v njem zajemajo stroške
materiala in storitev obvladujočega
podjetja in vseh odvisnih podjetij
ter sorazmerni del stroškov
materiala in storitev skupaj
obvladovanih podjetij, ne pa tudi
stroškov materiala in storitev
drugih podjetij v skupini.
Uskupinjeni stroški materiala in
storitev se ne vodijo na posebnih
kontih, temveč se povzemajo iz
posamičnih izkazov poslovnega izida
uskupinjenih podjetij na podlagi
dodatnih podatkov in prilagoditev,
ki se nanašajo na prevedbo v
predstavitveno valuto obvladujočega
podjetja, na izločitev, če se
nanašajo na notranje obračune v
skupini, in na porabo prevrednotenih
zalog materiala pri prvem
uskupinjenju odvisnega podjetja.
14.22. Če so v posamičnih izkazih
poslovnega izida uskupinjenih
podjetij stroški materiala in
storitev izraženi v valuti, ki se
razlikuje od predstavitvene valute
obvladujočega podjetja, jih je treba
prevesti v predstavitveno valuto
obvladujočega podjetja po povprečnem
srednjem tečaju Banke Slovenije v
poslovnem letu, če niso na razpolago
natančnejši datumi. Razlika, ki je
posledica prevedbe po takšnem
tečaju, in ne po tečaju na koncu
poslovnega leta, se prenese v
uskupinjevalni popravek kapitala.
14.23. Stroške materiala in
storitev, katerih dobavitelji so
podjetja v skupini, je treba
izločiti iz uskupinjenih stroškov
materiala in storitev ter hkrati
zmanjšati uskupinjene poslovne
prihodke glede na seštevke iz
posamičnih izkazov poslovnega izida
uskupinjenih podjetij.
14.24. Če se stroški materiala
pojavljajo v zvezi s porabo zalog,
katerih vrednost se je pri prvem
uskupinjenju odvisnega podjetja
povečala za preračunane pozitivne
razlike, je treba v uskupinjene
stroške materiala všteti tudi to
razliko.
14.25. Pri prevedbi vsote stroškov
materiala in storitev iz posamičnih
izkazov poslovnega izida
uskupinjenih podjetij v uskupinjene
stroške materiala in storitev se ob
utemeljenih razlogih pojavljajo še
izključitve in vključitve iz drugih
razlogov.
|
|
|
|
14.26. Podjetja, ki niso zavezana
reviziji, morajo razkrivati samo
zakonsko določene informacije in
podatke, preostala podjetja pa
morajo zadostiti tudi zahtevam po
razkrivanju v skladu s temi
standardi. Ta razkritja so
predpisana za vse pomembne zadeve.
Naravo in stopnjo pomembnosti
opredeli podjetje v svojih aktih.
|
|
|
|
|
14.27. V tem
standardu sta uporabljena izraza, ki ju je treba
razložiti in tako opredeliti ključna pojma. a) Stroški materiala so stroški osnovnega in
pomožnega materiala ter kupljenih polproizvodov,
delov, goriva in maziva. S stroški surovin so
mišljeni stroški materiala, ki izhaja iz
kmetijstva, gozdarstva ali rudarstva. Posebni
stroški materiala so stroški porabljene
energije.
b) Stroški
storitev so stroški prevoznih storitev,
proizvajalnih stopenj, ki jih opravijo drugi,
komunalnih storitev, telekomunikacijskih
storitev, najemnin, zavarovalnih premij,
storitev plačilnega prometa in podobni stroški,
v širšem pomenu pa tudi stroški dajatev, ki niso
odvisne od poslovnega izida in niso povezane s
plačami, pa tudi stroški obresti. Med stroške
storitev se štejejo tudi stroški po pogodbah o
delu, pogodbah o avtorskem delu oziroma stroški
storitev iz drugih pravnih razmerij, razen iz
delovnega razmerja, nastalih s fizičnimi
osebami. V vsakem primeru je treba razlikovati
razčlenitev stroškov storitev po izvirnih vrstah
od njihove razčlenitve po namenskih
(funkcionalnih) skupinah, ki je vsaj v primeru
vključevanja znotraj podjetja opravljenih
storitev mogoča šele po končani razporeditvi
vseh stroškov.
|
|
|
|
14.28. Dane
obresti se praviloma takoj obravnavajo kot
finančni odhodki. Če se vštevajo v vrednost
opredmetenih osnovnih sredstev ali
neopredmetenih sredstev, se prenašajo med
stroške v okviru obračunane amortizacije, če se
vštevajo v vrednost nedokončane proizvodnje ali
proizvodov, ki nastajajo dlje časa, pa se
prenašajo med odhodke v okviru proizvajalnih
stroškov prodanih količin.
14.29. V
nasprotju s teoretično opredelitvijo stroškov,
po kateri je kot stroške mogoče obravnavati le
zneske, ki se upravičeno pojavljajo pri
nastajanju in razpečevanju poslovnih učinkov, se
po tem standardu kot stroški lahko obravnavajo
tudi tako imenovani nepotrebni stroški, čeprav
jih ni mogoče vštevati v vrednost zalog
proizvodov in nedokončane proizvodnje ter se
pojavljajo takoj med odhodki. Iz opredeljevanja
stroškov so izločeni le zneski, ki se pojavijo
pri prevrednotovanju zalog materiala zaradi
oslabitve, ker so neposredno prevrednotovalni
popravek v okviru poslovnih odhodkov.
14.30. Stroški
razvijanja, ki se dolgoročno ne razmejujejo, se
obravnavajo kot posebna vrsta stroškov storitev
šele po končani razporeditvi stroškov. Če
nastajajo v istem podjetju, se namreč
obravnavajo najprej po ustreznih izvirnih
vrstah. To velja tudi za stroške vzdrževanja,
reklame in reprezentance, če so vanje všteti
tudi lastni proizvodi oziroma znotraj podjetja
opravljene storitve.
14.31. Stroški
najemnin so pri najemniku posebna naravna vrsta
stroškov storitev le v primeru poslovnega
najema. V primeru finančnega najema se zaradi
vštevanja najemnine v vrednosti tako
pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev v
tej zvezi pojavljajo amortizacija in finančni
odhodki.
14.32. Stroški
po pogodbah o gradbenih delih se obračunavajo po
metodi stopnje dokončanosti del.
14.33. Kateri
stroški materiala in storitev se zadržujejo v
vrednosti nedokončane proizvodnje in zalog
proizvodov, je odvisno od tega, ali so zajeti
med namenske (funkcionalne) skupine stroškov, in
ne toliko od značilnosti njihovih izvirnih vrst.
|
|
|
|
14.34. Ta
standard je sprejel strokovni svet Slovenskega
inštituta za revizijo na svoji seji 17. novembra
2005. K njemu sta dala soglasje minister za
finance in minister za gospodarstvo. Podjetja,
ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, ga
začnejo uporabljati s 1. januarjem 2006,
preostala podjetja pa s prvim poslovnim letom,
ki se začne po tem datumu. Podjetja z dnem
začetka uporabe tega standarda prenehajo
uporabljati SRS 14 - Stroški materiala in
storitev (2002). |
|
|