Medletne bilance in ostali računovodski obračuni so
bistvenega pomena za vaš uspeh, saj je možno pravilne
poslovne odločitve sprejemati le na podlagi točnih in
ažurnih informacij
|
>> Mesečna izdelava bilanc >>
>> Program brezplačno >>
>> Cenik - računovodstvo
>>
|
|
Ta standard se
uporablja pri knjigovodskem razvidovanju,
obračunavanju in razkrivanju amortizacije
opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih
sredstev. Povezan je z računovodskima načeloma
37 in 55 (Kodeks računovodskih načel, 1995).
Obdeluje
a) razvrščanje
stroškov amortizacije, b) pripoznavanje stroškov amortizacije,
c) začetno računovodsko merjenje stroškov
amortizacije, č) prevrednotovanje stroškov amortizacije,
d) uskupinjevanje stroškov amortizacije in e) razkrivanje stroškov amortizacije.
Ta standard se opira predvsem na mednarodne
računovodske standarde (MRS) 1, 16, 17, 38, 40
in 41 (2004), mednarodni standard računovodskega
poročanja (MSRP) 5 (2004) ter 4. in 7. direktivo
Evropske unije. Povezan je predvsem s
slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) 1, 2,
16, 17 in 25. Standard (poglavje B) je treba
brati skupaj z opredelitvami ključnih pojmov
(poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) in Uvodom
v slovenske računovodske standarde (2006).
|
|
|
|
|
|
13.1. Stroški amortizacije so zneski
nabavne vrednosti opredmetenih
osnovnih sredstev in neopredmetenih
sredstev s končnimi dobami
koristnosti, ki v posameznih
obračunskih obdobjih prehajajo iz
teh sredstev v nastajajoče poslovne
učinke.
13.2. Stroški amortizacije se lahko
zadržujejo v vrednosti nedokončane
proizvodnje in proizvodov, preden se
pojavijo med poslovnimi odhodki in
vplivajo na poslovni izid
posameznega obračunskega obdobja.
13.3. Stroški amortizacije
opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih sredstev s končnimi
dobami koristnosti, pridobljenih z
državnimi podporami ali z
donacijami, se obračunavajo posebej;
iz dolgoročno odloženih prihodkov se
vnašajo med prihodke posameznega
poslovnega leta zneski, ki ustrezajo
tako obračunanim stroškom
amortizacije.
13.4. Tiste stroške amortizacije
opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih sredstev s končnimi
dobami koristnosti, ki izhajajo iz
podjetij v skupini, za katero se
sestavljajo skupinski računovodski
izkazi, je treba zaradi sestavljanja
teh izkazov obračunavati posebej.
13.5. Stroški amortizacije s
finančnim najemom pridobljenih
opredmetenih osnovnih sredstev se
obračunavajo posebej.
13.6. Zmanjšanje vrednosti
amortizirljivih sredstev zaradi
oslabitve ni strošek amortizacije,
temveč prevrednotovalni poslovni
odhodek v zvezi z amortizirljivimi
sredstvi, razen če je bil pri
njihovi prejšnji okrepitvi povečan
prevrednotovalni popravek kapitala.
V takem primeru ga je treba
porabiti, preden se za razliko
poveča prevrednotovalni poslovni
odhodek v zvezi s temi sredstvi.
|
|
|
|
13.7. Stroški amortizacije se
pripoznavajo na podlagi doslednega
razporejanja amortizirljivih zneskov
opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih sredstev po
posameznih obračunskih obdobjih, v
katerih izhajajo iz njih gospodarske
koristi.
13.8. Doba koristnosti opredmetenega
osnovnega sredstva ali
neopredmetenega sredstva je odvisna
od a) pričakovanega fizičnega
izrabljanja; b) pričakovanega
tehničnega staranja; c)
pričakovanega gospodarskega staranja
ter č) pričakovanih zakonskih in
drugih omejitev uporabe. Kot doba
koristnosti posameznega sredstva se
upošteva tista, ki je glede na
posameznega izmed naštetih
dejavnikov najkrajša
|
|
|
|
13.9. Za lastne potrebe se
samostojno določijo a) metoda
amortiziranja opredmetenih osnovnih
sredstev in neopredmetenih sredstev;
b) letne amortizacijske stopnje ter
c) razporeditev letne amortizacije
na posamezna obračunska obdobja.
13.10. Izbrana metoda amortiziranja
se dosledno uporablja iz
obračunskega obdobja v obračunsko
obdobje. Uporabljena metoda
amortiziranja se mora pregledati
vsaj ob koncu vsakega poslovnega
leta in če se pričakovani vzorec
uporabe bodočih gospodarskih
koristi, izvirajočih iz
amortizljivega sredstva, bistveno
spremeni, se mora metoda
amortiziranja spremeniti tako, da
ustreza spremenjenemu vzorcu. Taka
sprememba se obravnava kot sprememba
računovodske ocene.
13.11. Ob sestavljanju končnih
obračunov amortizacije za vsako
poslovno leto je treba pri
pomembnejših postavkah preverjati
dobo koristnosti opredmetenih
osnovnih sredstev in neopredmetenih
sredstev, amortizacijske stopnje pa
glede na to preračunati, če so
pričakovanja bistveno drugačna od
ocen.
13.12. Začetek in prenehanje
amortiziranja obravnavata SRS 1 in
2. Če je knjigovodska vrednost
amortizirljivih sredstev iz
kakršnihkoli razlogov večja od
stroškov amortizacije, ki jih bo
mogoče pokriti z ustreznimi
prihodnjimi prihodki, se razlika
obravnava tako, kot je pojasnjeno
pri prevrednotovanju opredmetenih
osnovnih sredstev in neopredmetenih
sredstev, ter se ne šteje kot
dodatno obračunani strošek
amortizacije.
13.13. Med letom se obračunavajo
začasni stroški amortizacije, ki se
popravljajo za spremembe v stanju
opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih sredstev med letom.
Dokončni obračun amortizacije se
izdela na koncu poslovnega leta in
ob statusnih spremembah med letom.
13.14. Amortiziranje opredmetenih
osnovnih sredstev, vzetih v finančni
najem, mora biti usklajeno z
amortiziranjem drugih podobnih
opredmetenih osnovnih sredstev. Če
ni utemeljenega zagotovila, da bo
najemnik prevzel lastništvo do konca
trajanja finančnega najema, je treba
takšno opredmeteno osnovno sredstvo
povsem amortizirati bodisi med
trajanjem finančnega najema bodisi v
dobi njegove koristnosti, in sicer v
tistem obdobju, ki je krajše.
13.15. Amortiziranje opredmetenih
osnovnih sredstev, danih v poslovni
najem, mora biti usklajeno z
amortiziranjem drugih podobnih
opredmetenih osnovnih sredstev.
|
|
|
|
13.16. Prevrednotenje stroškov
amortizacije je sprememba njihove
knjigovodske vrednosti; kot
prevrednotenje se ne šteje sprememba
njihove knjigovodske vrednosti pri
uporabi običajnih metod
obračunavanja. Taka sprememba se
obravnava kot sprememba računovodske
ocene in vpliva na stroške, in ne
neposredno na odhodke.
13.17. Na podlagi smernic za
obračunavanje se stroški
amortizacije za poslovno leto
prevrednotijo, če so prvotne
predpostavke o dobi koristnosti
posameznega amortizirljivega
sredstva zaradi spremembe okoliščin
neprimerne. Skrajšanje prvotno
predvidene dobe koristnosti poveča,
podaljšanje prvotno predvidene dobe
koristnosti pa zmanjša že obračunane
stroške amortizacije v obravnavanem
poslovnem letu, kar zmanjša oziroma
poveča tudi knjigovodsko vrednost
amortizirljivih sredstev.
Prevrednotenje stroškov amortizacije
vpliva na stroške, in ne neposredno
na odhodke.
13.18. Prevrednotenje opredmetenih
osnovnih sredstev in neopredmetenih
sredstev zaradi njihove okrepitve
ali oslabitve se izraža v
spremenjeni amortizacijski osnovi
praviloma v naslednjem obračunskem
obdobju, in ne v povečanju ali
zmanjšanju obračunanih stroškov
amortizacije.
|
|
|
|
13.19. Skupinski izkaz poslovnega
izida se sestavi, kot da bi šlo za
eno sámo podjetje. Stroški
amortizacije v njem zajemajo stroške
amortizacije obvladujočega podjetja
in odvisnih podjetij pa tudi
sorazmerni del stroškov amortizacije
skupaj obvladovanih podjetij.
Uskupinjeni stroški amortizacije se
povzemajo iz izvirnih izkazov
poslovnega izida upoštevanih
podjetij na podlagi dodatnih
podatkov in prilagoditev, ki se
nanašajo na prevedbo v
predstavitveno valuto obvladujočega
podjetja in na prevrednotenje zaradi
uskupinjenja. Zaradi takih
prilagoditev se uskupinjeni stroški
amortizacije razlikujejo od seštevka
stroškov amortizacije v izvirnih
izkazih poslovnega izida upoštevanih
podjetij.
13.20. Če so v izvirnih izkazih
poslovnega izida upoštevanih
podjetij stroški amortizacije
izraženi v valuti, ki se razlikuje
od predstavitvene valute
obvladujočega podjetja, jih je treba
prevesti v predstavitveno valuto
obvladujočega podjetja po povprečnem
srednjem tečaju Banke Slovenije v
poslovnem letu, če niso na razpolago
natančnejši datumi. Razlika, ki je
posledica prevedbe po takšnem
tečaju, in ne po tečaju na koncu
poslovnega leta, se prenese v
uskupinjevalni popravek kapitala.
13.21. Če je podjetje kupilo
amortizirljivo sredstvo pri drugem
podjetju iste skupine, je treba pri
uskupinjevanju iz stroškov
amortizacije izločiti amortizacijo,
ki je obračunana iz čistega dobička,
vštetega v nabavno vrednost tega
amortizirljivega sredstva, in za
toliko povečati njegovo knjigovodsko
vrednost, kar poveča uskupinjeni
čisti dobiček poslovnega leta in
uskupinjeni preneseni čisti dobiček
na koncu poslovnega leta. S tem se v
dobi koristnosti amortizirljivega
sredstva postopoma odpravi
zmanjšanje celotnega čistega dobička
v njej in zmanjšanje poslovnih
prihodkov, kar je tedaj vplivalo na
zmanjšanje uskupinjenega čistega
dobička in uskupinjenega prenesenega
čistega dobička. Te postopke je
mogoče opustiti, če je bil nakup
opravljen v normalnih tržnih
razmerah, če bi izločitev povzročila
nesorazmerno velik strošek ter če ne
vpliva bistveno na resničnost in
poštenost prikaza skupinske bilance
stanja oziroma skupinskega izkaza
poslovnega izida.
13.22. Če se pri prvem uskupinjenju
odvisnega podjetja za preračunane
pozitivne razlike poveča uskupinjena
knjigovodska vrednost
amortizirljivih sredstev nad njihovo
knjigovodsko vrednost v izvirnih
bilancah stanja, je treba od razlike
obračunati amortizacijo po stopnjah,
veljavnih za ustrezna amortizirljiva
sredstva; takšen znesek pa zgolj v
skupinski bilanci stanja zmanjšuje
knjigovodsko vrednost
amortizirljivega sredstva in v
skupinskem izkazu poslovnega izida
povečuje strošek amortizacije ter s
tem zmanjšuje uskupinjeni čisti
dobiček in uskupinjeni preneseni
čisti dobiček. Če se, nasprotno, pri
prvem uskupinjenju odvisnega
podjetja za preračunane negativne
razlike zmanjša uskupinjena
knjigovodska vrednost
amortizirljivih sredstev pod njihovo
knjigovodsko vrednost v izvirnih
bilancah stanja, je treba od razlike
obračunano amortizacijo v skupinskem
izkazu poslovnega izida izločiti iz
tamkajšnjega seštevka stroškov
amortizacije, v skupinski bilanci
stanja pa za toliko povečati
knjigovodsko vrednost
amortizirljivega sredstva.
13.23. Pri prevedbi vsote stroškov
amortizacije iz izvirnih izkazov
poslovnega izida upoštevanih
podjetij v uskupinjene stroške
amortizacije se ob utemeljenih
razlogih pojavljajo še izključitve
in vključitve iz drugih razlogov.
|
|
|
|
13.24. Podjetja, ki niso zavezana
reviziji, razkrivajo samo zakonsko
določene informacije in podatke,
preostala podjetja pa morajo
zadostiti tudi zahtevam po
razkrivanju v skladu s tem
standardom. Ta razkritja so
predpisana za vse pomembne zadeve.
Naravo in stopnjo pomembnosti
opredeli podjetje v svojih aktih.
13.25. Pri vsaki večji skupini
amortizirljivih sredstev se
razkrivajo a) podlage za
vrednotenje, uporabljene pri
določanju zneskov, s katerimi se
izkazujejo amortizirljiva sredstva;
b) uporabljene metode amortiziranja;
c) upoštevane dobe koristnosti ali
amortizacijske stopnje; ter č)
kosmati znesek vrednosti
amortizirljivih sredstev in z njimi
povezan popravek vrednosti.
|
|
|
|
|
13.26. V tem
standardu je uporabljenih nekaj izrazov, ki jih
je treba razložiti in tako opredeliti ključne
pojme.
a) Amortiziranje
je razporejanje vrednosti amortizirljivega
sredstva na zneske, v katerih ga v ocenjeni dobi
njegove koristnosti postopoma zapušča in ki
pomenijo stroške.
b)
Amortizirljiva sredstva so sredstva, ki a) se
uporabljajo v obdobju, daljšem od poslovnega
leta; b) imajo omejeno dobo koristnosti ter c)
so namenjena uporabi pri proizvajanju ali
dobavljanju proizvodov in storitev, se posojajo
drugim za plačilo ali se posedujejo iz drugih
razlogov.
c)
Amortizirljivi znesek je nabavna vrednost,
popravljena pri prevrednotenju sredstva in
zmanjšana za ocenjeno preostalo vrednost.
č)
Amortizacijska osnova je pri enakomernem
časovnem amortiziranju enaka amortizirljivemu
znesku, pri padajočem časovnem amortiziranju pa
je lahko enaka vsakokratni knjigovodski
vrednosti.
d)
Amortizacijska stopnja je pri enakomernem
časovnem amortiziranju razmerje med vrednostjo,
ki se v posameznih letih prenaša na poslovne
učinke, in amortizacijsko osnovo, pri padajočem
časovnem amortiziranju pa je lahko tudi razmerje
med preostalo dobo koristnosti in celotno dobo
koristnosti.
e) Časovno
amortiziranje je obračunavanje amortizacije
glede na dobo koristnosti.
f) Metoda
proizvedenih enot (uporabnostno oziroma
funkcionalno amortiziranje) je ena izmed metod
obračunavanja amortizacije, pri kateri
obračunani zneski amortizacije temeljijo na
pričakovani uporabi ali učinkih sredstva.
g) Amortizacija
je znesek, ki v posameznem obračunskem obdobju
zapusti amortizirljivo sredstvo in je tedanji
strošek.
|
|
|
|
13.27.
Samostojno se je treba odločiti, katera metoda
amortiziranja se bo uporabljala: metoda
enakomernega časovnega amortiziranja, metoda
padajočega amortiziranja ali metoda proizvedenih
enot. Izbrati je treba tisto metodo, ki najbolj
ustreza pričakovanemu vzorcu uporabe bodočih
gospodarskih koristi od amortizirljivega
sredstva.
13.28. Zemljišča
in zgradbe so ločljiva sredstva in se
obravnavajo posebej, celo če so pridobljena
skupaj. Razen nekaterih zemljišč, kot so
kamnolomi in odlagališča odpadkov, imajo
zemljišča neomejeno dobo koristnosti, zato se ne
amortizirajo. Če so v nabavno vrednost sredstev
všteti stroški razgradnje, odstranitve ali
obnove prostora, na katerem se ta nahajajo, se
njihov stroškovni del amortizira v obdobju
pridobivanja koristi iz teh stroškov.
13.29.
Amortizacija se obračunava posamično, skupinsko
pa se lahko samo pri drobnem inventarju iste
vrste ali podobnega namena.
13.30.
Amortizacija sestavnih delov opredmetenih
osnovnih sredstev se obravnava posebej. Sestavni
deli opredmetenih osnovnih sredstev se za
obračun amortizacije lahko razporedijo v
skupine. Posebej se amortizira tudi preostanek
sredstva, ki ga sestavljajo tisti deli sredstva,
ki sami po sebi niso pomembni.
13.31.
Amortizacijo je treba obračunavati, tudi če se
sredstvo ne uporablja več ali je izločeno iz
uporabe, dokler ni v celoti amortizirano. Pri
metodi proizvedenih enot (funkcionalnem
amortiziranju) je znesek amortizacije lahko nič,
ker ni proizvodnje.
13.32.
Amortizacijske stopnje, ki so predpisane pri
sestavljanju davčne prijave, niso tudi podlaga
za amortiziranje v knjigovodskih razvidih
poslovnega izida.
|
|
|
|
13.33. Ta
standard je sprejel strokovni svet Slovenskega
inštituta za revizijo na svoji seji 17. novembra
2005. K njemu sta dala soglasje minister za
finance in minister za gospodarstvo. Podjetja,
ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, ga
začnejo uporabljati s 1. januarjem 2006,
preostala podjetja pa s prvim poslovnim letom,
ki se začne po tem datumu. Podjetja z dnem
začetka uporabe tega standarda prenehajo
uporabljati SRS 13 - Stroški amortizacije
(2002). |
|
|