Medletne bilance in ostali računovodski obračuni so
bistvenega pomena za vaš uspeh, saj je možno pravilne
poslovne odločitve sprejemati le na podlagi točnih in
ažurnih informacij
|
>> Mesečna izdelava bilanc >>
>> Program brezplačno >>
>> Cenik - računovodstvo
>>
|
|
Ta standard se
uporablja pri knjigovodskem razvidovanju,
obračunavanju in razkrivanju dolgoročno
odloženih prihodkov in dolgoročno vnaprej
vračunanih stroškov oziroma odhodkov kot
posebnih vrst praviloma dolgoročnih obveznosti.
Povezan je z računovodskima načeloma 74 in 75
(Kodeks računovodskih načel, 1995). Obdeluje
a) razvrščanje
rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih
razmejitev, b) pripoznavanje in odpravljanje pripoznanj
rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih
razmejitev, c) začetno računovodsko merjenje rezervacij in
dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev, č) prevrednotovanje rezervacij in dolgoročnih
pasivnih časovnih razmejitev, d) uskupinjevanje rezervacij in dolgoročnih
pasivnih časovnih razmejitev ter e) razkrivanje rezervacij in dolgoročnih
pasivnih časovnih razmejitev.
Ta standard se opira predvsem na mednarodne
računovodske standarde (MRS) 1, 10, 16, 19, 26
in 37 ter 4. in 7. direktivo Evropske unije.
Povezan je predvsem s slovenskimi računovodskimi
standardi (SRS) 12, 14, 17, 18, 24 in 27.
Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z
opredelitvami ključnih pojmov (poglavjem C),
pojasnili (poglavjem Č) in Uvodom v slovenske
računovodske standarde (2006).
|
|
|
|
|
|
10.1. Rezervacije se oblikujejo za
sedanje obveze, ki izhajajo iz
obvezujočih preteklih dogodkov in se
bodo po predvidevanjih poravnale v
obdobju, ki ni z gotovostjo
določeno, ter katerih velikost je
mogoče zanesljivo oceniti.
Obravnavati jih je mogoče kot
dolgove v širšem pomenu, ker se
razlikujejo od kapitala kot
obveznosti do lastnikov.
10.2. Med dolgoročnimi pasivnimi
časovnimi razmejitvami se izkazujejo
odloženi prihodki, ki bodo v
obdobju, daljšem od leta dni,
pokrili predvidene odhodke. Med
dolgoročno odložene prihodke se
uvrščajo tudi državne podpore in
donacije, prejete za pridobitev
osnovnih sredstev oziroma za
pokrivanje določenih stroškov.
Namenjene so za pokrivanje stroškov
amortizacije teh sredstev oziroma
določenih stroškov in se porabljajo
s prenašanjem med poslovne prihodke.
10.3. Namen rezervacij je v obliki
vnaprej vračunanih stroškov oziroma
odhodkov zbrati zneske, ki bodo v
prihodnosti omogočili pokritje
takrat nastalih stroškov oziroma
odhodkov. Med takšne rezervacije
spadajo na primer rezervacije za
reorganizacijo, za pričakovane
izgube iz kočljivih pogodb, za
pokojnine, za jubilejne nagrade in
za odpravnine ob upokojitvi.
10.4. Rezervacije za pokrivanje
prihodnjih stroškov oziroma
odhodkov, ki se bodo po pričakovanju
pojavili v prihodnosti, se
oblikujejo z enkratno ali večkratno
obremenitvijo ustreznih stroškov ali
odhodkov. 10.5. Pogojne dolgoročne
obveznosti se ne obravnavajo kot
rezervacije
|
|
|
|
10.6. Rezervacije se v knjigovodskih
razvidih in bilanci stanja
pripoznavajo, če
a)
obstaja zaradi preteklega dogodka
sedanja obveza (pravna ali
posredna); b) je verjetno, da bo pri poravnavi
obveze potreben odtok dejavnikov, ki
omogočajo pritekanje gospodarskih
koristi, in c) je mogoče znesek obveze
zanesljivo izmeriti.
10.7. Rezervacije se v knjigovodskih
razvidih in bilanci stanja
pripoznavajo z vračunavanjem
ustreznih stroškov oziroma odhodkov,
če je verjetno, da bodo v
prihodnosti nastajali takšni stroški
oziroma odhodki in je zanje potrebno
rezerviranje pokrivanja.
10.8. Dolgoročne pasivne časovne
razmejitve v zvezi z državnimi
podporami in donacijami, prejetimi
za pridobitev osnovnih sredstev, se
oblikujejo za zneske državnih podpor
ali donacij, s katerimi so bila
osnovna sredstva nepovratno oziroma
brezplačno pridobljena.
10.9. Pripoznanje rezervacij v
knjigovodskih razvidih in bilanci
stanja se odpravi, kadar so že
izrabljene nastale možnosti, zaradi
katerih so bile rezervacije
oblikovane, ali pa ni več potrebe po
njih.
10.10. Rezervacije se lahko
uporabljajo samo za istovrstne
postavke, za katere so bile prvotno
pripoznane, v utemeljenih primerih
pa tudi za enakovrstne postavke.
Takšen primer je poraba rezervacij
za dana jamstva ob prodaji
proizvodov ali opravitvi storitev,
ki so bile oblikovane v breme
poslovnih odhodkov.
10.11. Podjetje določi v svojem aktu
računovodske usmeritve za
pripoznavanje rezervacij.
|
|
|
|
10.12. Znesek, pripoznan kot
rezervacija, je najboljša ocena
izdatkov, potrebnih za poravnavo na
dan bilance stanja obstoječe
praviloma dolgoročne obveze. Pri
doseganju najboljše ocene
rezervacije se upoštevajo tveganja
in negotovosti, ki neizogibno
spremljajo dogodke in okoliščine.
Vrednost rezervacije mora biti enaka
sedanji vrednosti izdatkov, ki so po
pričakovanju potrebni za poravnavo
obveze.
10.13. Dobiček iz pričakovane
odtujitve sredstev se pri merjenju
rezervacije ne upošteva. Če se
pričakuje, da bo nekatere ali vse
izdatke, potrebne za poravnavo
rezervacije, povrnila druga stranka,
se povračila pripoznajo, kadar in
zgolj kadar je njih prejem res
gotov, če se poravna obveza;
povračilo se obravnava kot posebno
sredstvo, njegov znesek pa ne sme
presegati zneska rezervacije.
10.14. Če se sklene kočljiva
pogodba, se del obveznosti, določen
v pogodbi, ki presega gospodarske
koristi iz pogodbe, pripozna in
izmeri kot rezervacije. Rezervacije
pa se ne pripoznavajo za izgube iz
prihodnjega poslovanja.
10.15. Rezervacija za
reorganiziranje zajema le neposredne
stroške, ki se pojavijo pri
reorganiziranju, to je tiste, ki jih
povzroči reorganiziranje in niso
povezani z delovanjem, ki se bo
nadaljevalo. Rezervacije se
pripoznajo po sprejetju načrta
reorganizacije, ko se začne ta načrt
uresničevati ali ko so prizadeti
obveščeni, da bo reorganizacija
izpeljana.
10.16. Za dolgoročno odlaganje
prihodkov in za dolgoročno
vnaprejšnje vračunavanje stroškov
oziroma odhodkov se praviloma izdela
večletni predračun oblikovanja in
črpanja ustrezne postavke
dolgoročnih pasivnih časovnih
razmejitev ali rezervacije ter na
tej podlagi opredelijo deli
poslovnih prihodkov ali poslovnih
odhodkov posameznih vrst, ki se
vračunavajo v vsakem poslovnem letu.
Predračun se na koncu poslovnega
leta preveri ter po potrebi dopolni
ali spremeni.
10.17. Rezervacije na račun vnaprej
vračunanih stroškov oziroma odhodkov
se zmanjšujejo neposredno za stroške
oziroma odhodke, za pokrivanje
katerih so oblikovane. To pomeni, da
se v poslovnem letu takšni stroški
oziroma odhodki ne pojavljajo več v
izkazu poslovnega izida, prav tako
pa vanj niso prenesene izrabljene
rezervacije za njihovo pokrivanje.
Edina izjema so rezervacije za
pričakovane izgube iz kočljivih
pogodb, ki se prenašajo med poslovne
prihodke v obračunskih obdobjih, v
katerih se pojavljajo stroški
oziroma odhodki, za pokrivanje
katerih so oblikovane.
10.18. Dolgoročne pasivne časovne
razmejitve na račun dolgoročno
odloženih prihodkov se prenašajo med
poslovne prihodke tistega poslovnega
leta, v katerem se pojavljajo
stroški oziroma odhodki, za
pokrivanje katerih so oblikovane.
10.19. Rezervacije za dana jamstva
ob prodaji proizvodov ali opravitvi
storitev se uskladijo na koncu
obračunskega obdobja z zmanjšanjem
ali povečanjem poslovnih odhodkov na
znesek ocenjenih obveznosti iz danih
jamstev, ki bodo nastale v
naslednjih obračunskih obdobjih.
10.20. Knjigovodska vrednost
rezervacij je enaka njihovi izvirni
vrednosti, zmanjšani za porabljene
zneske, dokler se ne pojavi potreba
po njihovem povečanju ali
zmanjšanju.
|
|
|
|
10.21. Rezervacije in dolgoročne
pasivne časovne razmejitve se ne
prevrednotujejo. 10.22. Na koncu obračunskega obdobja
se rezervacije popravijo tako, da je
njihova vrednost enaka sedanji
vrednosti izdatkov, ki so po
predvidevanjih potrebni za poravnavo
obveze. 10.23. Rezervacije za določen namen
se v skladu s SRS 10.22 povečajo, če
po predvidevanjih ne omogočajo
pokritja ustreznih stroškov v
prihodnjih letih. Za ta primanjkljaj
je treba povečati njihovo
knjigovodsko vrednost in ustrezne
odhodke.
10.24. Rezervacije za določen namen
se v skladu s SRS 10.22 zmanjšajo,
če po predvidevanjih presegajo
pokritje ustreznih stroškov v
prihodnjih letih. Za ta presežek je
treba zmanjšati njihovo knjigovodsko
vrednost in povečati ustrezne
prihodke.
10.25. Po koncu obdobja, za katero
je bila oblikovana rezervacija, se
njen celotni neporabljeni del
prenese med ustrezne prihodke.
|
|
|
|
10.26. Skupinska bilanca stanja se
sestavi, kot da bi šlo za eno sámo
podjetje. Rezervacije v njej
zajemajo rezervacije obvladujočega
podjetja in odvisnih podjetij pa
tudi sorazmerni del rezervacij
skupaj obvladovanih podjetjih.
Povzete so iz posamičnih bilanc
stanja upoštevanih podjetij na
podlagi dodatnih podatkov in
morebitnih potrebnih prilagoditev.
Smiselno enako velja za dolgoročne
pasivne časovne razmejitve.
10.27. Če so v posamičnih bilancah
stanja upoštevanih podjetij
knjigovodske vrednosti rezervacij in
dolgoročnih pasivnih časovnih
razmejitev izražene v valuti, ki se
razlikuje od predstavitvene valute
obvladujočega podjetja, jih je treba
prevesti v predstavitveno valuto
obvladujočega podjetja po srednjem
tečaju Banke Slovenije na dan
bilance stanja.
10.28. Če se pri prvem uskupinjenju
pri rezervacijah in dolgoročnih
pasivnih časovnih razmejitvah
odvisnega podjetja pojavijo
preračunane pozitivne ali negativne
razlike, se uskupinjene rezervacije
in dolgoročne pasivne časovne
razmejitve ustrezno popravijo, kar
vpliva tudi na pojavitev
uskupinjevalnega dobrega imena
oziroma presežka v uskupinjenem
poslovnem izidu. Razlike pri tako
popravljenih rezervacijah, ki sicer
niso razvidne iz posamičnih bilanc
stanja odvisnih podjetij, se
obračunajo v skupinskih
računovodskih izkazih na enak način
kot knjigovodsko izkazani zneski.
10.29. Če se rezervacije in
dolgoročne pasivne časovne
razmejitve oblikujejo v zvezi s
poslovnimi razmerji do drugih
podjetij v skupini, jih je treba
izločiti iz skupinskih izkazov, kar
prek uskupinjenih poslovnih
prihodkov oziroma poslovnih odhodkov
vpliva na uskupinjeni čisti dobiček
in nato na uskupinjeni preneseni
čisti dobiček.
10.30. Pri prevedbi vsote rezervacij
in dolgoročnih pasivnih časovnih
razmejitev iz posamičnih bilanc
stanja uskupinjenih podjetij v
uskupinjene rezervacije in
dolgoročne pasivne časovne
razmejitve se ob utemeljenih
razlogih pojavljajo še izključitve
in vključitve iz drugih razlogov.
|
|
|
|
10.31. Podjetja, ki niso zavezana
reviziji, morajo razkrivati samo
zakonsko določene informacije in
podatke, preostala podjetja pa
morajo zadostiti tudi zahtevam po
razkrivanju v skladu s tem
standardom. Ta razkritja so
predpisana za vse pomembne zadeve.
Naravo in stopnjo pomembnosti
opredeli podjetje v svojih aktih.
10.32. Za vsako vrsto rezervacij in
dolgoročnih pasivnih časovnih
razmejitev je treba posebej razkriti
a) razloge in pogoje za njihovo
oblikovanje; b) metode in pomembne
predpostavke, uporabljene pri
ocenjevanju njihove utemeljene
vrednosti; ter c) način obravnavanja
pri tem nastalih razlik. 10.33. Pri vsaki vrsti rezervacij in
dolgoročnih pasivnih časovnih
razmejitev se razkrije razlika med
njenim načrtovanim oblikovanjem in
črpanjem ter njenim uresničenim
oblikovanjem in črpanjem v
posameznem poslovnem letu.
10.34. Pri vsaki vrsti rezervacij se
razkrivajo informacije o
izpostavljenosti različnim vrstam
tveganja in način varovanja pred
njimi.
10.35. V zvezi z uskupinjevanjem
rezervacij in dolgoročnih pasivnih
časovnih razmejitev se pojasnjuje
nastanek morebitnih uskupinjevalnih
razlik
|
|
|
|
|
10.36. V tem
standardu je uporabljenih nekaj izrazov, ki jih
je treba razložiti in tako opredeliti ključne
pojme.
a) Rezervacija
je sedanja obveza, katere čas in/ali znesek
poravnave sta negotova. b) Obveznost je sedanja obveza, ki izhaja iz
preteklih dogodkov in katere poravnava bo po
pričakovanju v prihodnosti povzročila odtok
dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. c) Obvezujoč dogodek je dogodek, ki povzroči
pravno ali posredno obvezo, zaradi katere ni
nobene druge stvarne možnosti, kot da se takšna
obveza poravna. č) Pravna obveza je obveza, ki izhaja iz a)
pogodbe; b) zakonov ali c) drugih pravnih
predpisov. d) Posredna obveza je obveza na podlagi tehle
dejanj: a) strankam se na ustaljen način z
objavljanjem usmeritev ali dovolj natančnimi
sprotnimi izjavami nakaže, da bodo sprejete
nekatere obveznosti, in b) pri teh strankah se
zbudi utemeljeno pričakovanje, da bodo te
obveznosti izpolnjene. e) Pogojna obveznost je a) možna obveza, ki
izhaja iz preteklih dogodkov in katere obstoj je
odvisen od (ne)pojavitve enega ali več negotovih
prihodnjih dogodkov, ki se ne obvladujejo v
celoti, ali b) sedanja obveza, ki izhaja iz
preteklih dogodkov, vendar se ne pripozna, ker
ni verjetno, da bo za njeno poravnavo potreben
odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske
koristi, ali ker njenega zneska ni mogoče dovolj
zanesljivo izmeriti. f) Kočljiva pogodba je pogodba, pri kateri
neizogibni stroški izpolnjevanja pogodbenih
obvez, ugotovljeni na koncu poslovnega leta,
presegajo gospodarske koristi, ki se pričakujejo
od nje. g) Reorganiziranje je program, ki ga načrtuje in
obvladuje uprava (ravnateljstvo) ter pomembno
spreminja a) področje poslovanja oziroma b)
način vodenja poslovanja. h) Dolgoročno vnaprej vračunani stroški so
stroški, ki so že razporejeni po poslovnih
učinkih kot stroškovnih nosilcih, čeprav bodo
nastali v prihodnosti. i) Dolgoročno vnaprej vračunani odhodki so
odhodki, ki so že upoštevani v poslovnem izidu,
čeprav bodo nastali v prihodnosti.
|
|
|
|
10.37.
Rezervacije se razlikujejo od drugih dolgoročnih
obveznosti, ker so negotove glede časa nastanka
ali velikosti prihodnjih izdatkov za poravnavo.
10.38. Če
sedanja obveznost ni nedvoumno izkazana,
povzroči pretekli dogodek sedanjo obvezo, če je
ob upoštevanju vseh razpoložljivih dokazov
verjetno, da na dan bilance stanja obstaja
sedanja obveza.
10.39. Kot
rezervacije se pripoznajo le tiste praviloma
dolgoročne obveze, ki izhajajo iz preteklih
dogodkov in niso odvisne od prihodnjega
poslovanja. Obveza vedno vključuje drugo
stranko, do katere obstaja, vendar te stranke ni
treba imenovati, saj lahko obstaja do javnosti
nasploh.
10.40. Pogoj za
pripoznanje rezervacije je dolgoročna obveza,
pri katere poravnavi mora biti verjeten odtok
dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi.
10.41. Podjetja,
ki so do 31. decembra 2001 oblikovala
rezervacije za velika popravila, in podjetja, ki
so oblikovala rezervacije za sanacijo virov
obremenjevanja okolja z nevarnimi odpadki v
otvoritveni bilanci stanja za leto 1994,
porabljajo te rezervacije za namene, za katere
so jih oblikovala.
10.42. Pri
oblikovanju rezervacij se predpostavlja dosledna
razsodnost glede verjetnosti tako prihodnjih
stroškov kakor prihodnje izgube. Pri ocenjevanju
negotovosti se upoštevajo izkušnje v podobnih
okoliščinah in mnenja strokovnjakov. Če je
podjetje ravnalo v skladu s prejšnjim odstavkom,
se šteje, da je velikost rezervacij zanesljivo
ocenjena.
10.43. Obstoječe
obveznosti razgradnje, ponovne vzpostavitve in
podobne obveznosti, tudi zaradi sprememb
diskontne mere, ter učinki njihovih sprememb se
prištejejo k nabavni vrednosti opredmetenega
osnovnega sredstva ali odštejejo od nje in
amortizirajo v dobi koristnosti. Rezervacije se
ponovno izmerijo na dan bilance stanja.
10.44.
Rezervacije se oblikujejo tudi za dolgoročne
zaslužke, kot so jubilejne nagrade in odpravnine
pri upokojitvi, ter za pokojnine. Pri
razvidovanju, obračunavanju in razkrivanju teh
rezervacij se upoštevata MRS 19 - Zaslužki
zaposlencev - in MRS 26 - Obračunavanje in
poročanje pokojninskih programov.
10.45. Državne
podpore so zneski, ki jih dobi podjetje od
države ali lokalne skupnosti neposredno iz
proračuna, prek organov države ali lokalne
skupnosti oziroma prek drugih uporabnikov
proračunskih sredstev za določene namene. Kot
državne podpore pa se ne štejejo zneski,
pridobljeni v poslih med izplačevalci javnih
sredstev in podjetjem, ki jih ni mogoče
razlikovati od njegovih običajnih trgovinskih
poslov. Državne podpore za pridobitev osnovnih
sredstev se porabljajo skladno z obračunano
amortizacijo. Dolgoročne časovne razmejitve iz
prejetih državnih podpor za pokrivanje drugih
stroškov se porabljajo skladno s pojavljanjem
stroškov, za pokrivanje katerih so bile prejete.
10.46. Donacije
so denarni zneski, pravice ali stvari, ki jih
podjetje dobi od fizičnih ali pravnih oseb brez
obveznosti vračila in se ne nanašajo na plačila
za stvari oziroma storitve, ki jih je podjetje
prodalo tem osebam. Dolgoročne časovne
razmejitve, oblikovane na podlagi donacij,
prejetih za pridobitev osnovnih sredstev, se
porabljajo skladno z obračunano amortizacijo,
dolgoročne časovne razmejitve iz donacij,
prejetih za pokrivanje določenih stroškov, pa se
porabljajo skladno s pojavljanjem teh stroškov.
Nenamenske donacije se ne izkazujejo prek
časovnih razmejitev, temveč se takoj obravnavajo
kot prihodki
|
|
|
|
10.47. Ta
standard je sprejel strokovni svet Slovenskega
inštituta za revizijo na svoji seji 17. novembra
2005. K njemu sta dala soglasje minister za
finance in minister za gospodarstvo. Podjetja,
ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, ga
začnejo uporabljati s 1. januarjem 2006,
preostala podjetja pa s prvim poslovnim letom,
ki se začne po tem datumu. Podjetja z dnem
začetka uporabe tega standarda prenehajo
uporabljati SRS 10 – Dolgoročne rezervacije
(2002). |
|
|